Ker lahko da privolitev za sprejem v varovani oddelek in odpust iz njega zakoniti zastopnik (skrbnik) osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ureditev posega v pravico te osebe do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave.

Po drugem odstavku 19. člena Ustave je poseg v osebno svobodo dopusten le v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Izpodbijana ureditev po oceni Ustavnega sodišča ne zadosti zahtevi iz 19. člena Ustave, da sme do odvzema prostosti priti le po postopku, določenem z zakonom. Postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda osebi, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ne zagotavlja ustavno procesnih jamstev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave. Iz postopka odločanja o odvzemu njene prostosti (z namestitvijo v varovani oddelek) jo namreč v celoti izključuje. Ob tem je Ustavno sodišče poudarilo, da dejstvo, da je osebi odvzeta poslovna sposobnost, zakonodajalca ne odvezuje od urejanja njenega položaja in pravic na način, ki bi ji omogočal v največji možni meri samostojno uveljavljati in varovati svoje pravice. K temu ga posebej zavezujeta prvi odstavek 52. člen Ustave (pravice invalidov) in Konvencija o varstvu invalidov. 

Ustavno sodišče je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo drugi in tretji odstavek 74. člena Zakona o duševnem zdravju, in sicer v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.