Ustavno sodišče je odločalo o zahtevi Banke Slovenije za oceno ustavnosti drugega stavka druge alineje drugega odstavka 52.a člena Zakona o Banki Slovenije in 2. člena Zakona o dopolnitvi Zakona o Banki Slovenije. Odločilo je, da nista v neskladju z Ustavo.
Banka Slovenije se je v svoji zahtevi osredinila predvsem na izpodbijanje ustavnosti pooblastila Računskega sodišča za presojo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do najpozneje 4. novembra 2014 in so vodile v porabo sredstev proračuna Republike Slovenije.
Banka Slovenije je trdila, da izpodbijani določbi nista jasni in pomensko določljivi in sta zato v neskladju z 2. členom Ustave. Vendar Ustavno sodišče s tem ni soglašalo, saj je pokazalo, da ju je mogoče razložiti. Revidiranje pravilnosti praks nadzora Banke Slovenije obsega tudi preverjanje skladnosti praks nadzora s predpisi. Prav tako sme Računsko sodišče revidirati vse segmente poslovanja predlagateljice v zakonsko določenem revidiranem obdobju, razen tistih, ki so izrecno izvzeti. Tega po mnenju Ustavnega sodišča ni mogoče šteti za omogočanje samovolje ali arbitrarnosti Računskega sodišča.
Banki Slovenije tudi ni uspelo izkazati, da njene očitke utemeljujejo jamstva prava EU o neodvisnosti centralnih bank. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da izpodbijana ureditev dopušča revidiranje Računskega sodišča le glede nalog in pristojnosti Banke Slovenije izven pravnih struktur EU, za katere ne veljajo jamstva neodvisnosti iz primarnega in sekundarnega prava EU.
Ustavno sodišče je v tej odločbi sprejelo pomembna stališča razlage načela samostojnosti centralne banke iz prvega odstavka 152. člena Ustave. Ta se ne razteza na njeno celotno delovanje, temveč le na opravljanje nujnih funkcij, ki Banko Slovenije opredeljujejo kot centralno banko. Samostojnost centralne banke pomeni predvsem njeno neodvisnost pri izvrševanju monetarne politike. Ustava pa Banki Slovenije ne zagotavlja neodvisnosti pri opravljanju bančnega nadzora. Zakonodajalec bi lahko nadzor bančnega poslovanja zaupal tudi drugemu subjektu.