Pritožnica je izpodbijala pravnomočno odločbo, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za odlog izvršitve kazni zapora. Zatrjevala je, da bi moralo sodišče najprej (pred izdajo poziva na prestajanje kazni zapora) pravnomočno odločiti o njenem predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, oziroma da bi moralo izvršitev kazni zapora odložiti kljub temu, da v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij kot razlog za odlog izvršitve kazni zapora ni predpisana okoliščina, da o pravočasno vloženem predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora še ni bilo pravnomočno odločeno.

Hkrati z ustavno pritožbo je pritožnica vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zatrjevala je, da bi moral ta zakon urejati možnosti za odlog izvršitve kazni zapora v položaju, ko o obsojenčevem predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora še ni pravnomočno odločeno, oziroma ker ne določa, da se kazen zapora sme izvršiti šele, ko je pravnomočno odločeno o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora.

Ustavno sodišče je s sklepom samo začelo postopek za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku in presodilo, da je zakon v nasprotju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker ne vsebuje mehanizma za izključitev nevarnosti, da je pravnomočna odločitev o ugoditvi predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, vloženem v korist obsojenca, ki je v času vložitve predloga na prostosti, sprejeta šele, ko obsojenec že prestaja kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, in nevarnosti, da zaradi poteka časa vsebinska odločitev o predlogu sploh ne bo sprejeta.

Ustavno sodišče je presodilo, da je bila iz enakih razlogov, iz katerih je v neskladju z Ustavo zakonska ureditev, pritožnici z izpodbijano pravnomočno odločbo kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Zakon o kazenskem postopku v neskladju z Ustavo, Državnemu zboru naložilo odpravo protiustavnosti v enem letu od objave odločbe v Uradnem listu, določilo način izvršitve svoje odločbe, ugotovilo kršitev človekove pravice in (ker je ugotovilo, da zatrjevano protiustavno pravno praznino vsebuje Zakon o kazenskem postopku) zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.