Slika prikazuje steber in osrednje stopnišče Plečnikove palače.

Ustavno sodišče je na pobudo več gospodarskih družb, ki vse izvajajo trgovinsko dejavnost, presojalo zakonsko ureditev odpiralnega časa trgovin, po kateri ob nedeljah in dela prostih dnevih trgovine ne smejo obratovati. O tem vprašanju se je Ustavno sodišče v preteklosti že trikrat izreklo in sprejelo stališče, da gre za objektivni pogoj za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki pa ni prekomeren. Ker se je skozi čas ustavnosodna presoja nekoliko spremenila in izostrila, je Ustavno sodišče ponovno presodilo, ali gre za način izvrševanja pravice do svobodne gospodarske pobude ali pa gre že za poseg vanjo. Presodilo je, da gre za poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude. Za poseg je zakonodajalec izkazal obstoj javne koristi, tj. varstvo otrok in družinskega življenja ter zagotavljanje tedenskega počitka delavcev. Ustavno sodišče je tako presodilo, da zakonodajalec ni prekomerno posegel v pravico do svobodne gospodarske pobude, saj je uspel uravnotežiti interese vseh vpletenih strani, tako potrošnikov, kot delavcev in izvajalk trgovinske dejavnosti.

Ustavno sodišče je presodilo tudi, da izpodbijana zakonska ureditev obratovalnega časa trgovin ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine. Urejanje obratovalnega časa namreč pomeni le način uživanja lastnine, za katerega obstajajo razumni razlogi, tj. varstvo otrok in družinskega življenja ter zagotavljanje tedenskega počitka delavcev, ki so v razumni zvezi s socialno funkcijo lastnine, ki jo poudarja Ustava.