Ustavno sodišče je odločalo o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o duševnem zdravju. Predlagatelj je izpodbijanemu zakonu očital obstoj protiustavne pravne praznine v zvezi z namestitvijo otroka oziroma mladoletnika v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, kar naj bi bilo v neskladju z 19. členom (varstvo osebne svobode), 21. členom (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva), 52. členom (pravice invalidov) in 56. členom Ustave (pravice otrok). V konkretnem primeru, v katerem je pristojno sodišče odločalo o sprejemu mladoletnika v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, je bilo namreč ugotovljeno, da v Republiki Sloveniji ni varovanega oddelka, namenjenega sprejemu in obravnavi mladoletnih oseb. Sodišče je zato odločilo, da se mladoletnik sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, namenjenega obravnavi odraslih oseb.
Sprejem in obravnavo oseb v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ureja Zakon o duševnem zdravju, pri čemer gre za oddelek, ki je (lahko) posebej vzpostavljen v okviru javnega socialnovarstvenega zavoda, kot so domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle oziroma socialnovarstveni zavodi za usposabljanje. Varovani oddelek je namenjen osebam z duševno motnjo, ki se zdravijo oziroma so obravnavane v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje in ki so zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Oseba je lahko v varovani oddelek sprejeta s svojo privolitvijo ali brez privolitve, pri čemer pa mora v slednjem primeru sodišče o tem sprejeti poseben sklep.
Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda po Zakonu o duševnem zdravju storitev, v kateri se prepletata človekovi pravici do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave in do zdravstvenega varstva iz prvega odstavka 51. člena Ustave. Ob tem je poudarilo, da pomeni tak ukrep, ko privolitev osebe za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda ni podana in se zato v varovani oddelek sprejme na podlagi sklepa sodišča, poseg v pravico te osebe do osebne svobode iz drugega odstavka 19. člena Ustave. Tak poseg je sicer dopusten, vendar le v zakonsko določenih primerih in po zakonsko določenem postopku.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da Zakon o duševnem zdravju ureja tako pogoje kot tudi postopek, po katerem se odloča o sprejemu v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Pri tem zakon upošteva tudi posebne zahteve za ustavno dopustnost posega v osebno svobodo mladoletnih oseb, saj zahteva, da se tako v postopku odločanja o sprejemu mladoletne osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda kot tudi pri sami izvedbi obravnave v takem oddelku zagotavljata posebna skrb in varstvo mladoletnih oseb. Po oceni Ustavnega sodišča s tem Zakon o duševnem zdravju zadosti zahtevam, ki glede dopustnosti posega v pravico do osebne svobode mladoletnih oseb z duševno motnjo izhajajo iz drugega odstavka 19. člena, prvega odstavka 52. člena in prvega odstavka 56. člena Ustave. Zato je presodilo, da Zakon o duševnem zdravju ni v neskladju z Ustavo.
Ustavno sodišče je zaključilo, da iz zakona ne izhaja, da bi smeli biti varovani oddelki organizirani le v posebnih socialnovarstvenih zavodih za odrasle oziroma v domovih za starejše, temveč dopušča njihovo organiziranje tudi v okviru zavodov za usposabljanje. Glede tega je opozorilo, da na presojo ustavnosti zakonske ureditve, ki ureja in omogoča obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda tudi za mladoletne osebe, ne more vplivati dejstvo, da se ustanovitelj obstoječih zavodov za usposabljanje, ki so socialnovarstveni zavodi, namenjeni institucionalnemu varstvu otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, (še vedno) ni odločil, da v njih vzpostavi varovani oddelek, ustrezen zahtevam obravnave mladoletnih oseb. Dodalo je še, da odločitev v obravnavani zadevi ne sme biti razumljena kot razbremenitev obveznosti Vlade, da v najkrajšem možnem času naredi vse potrebno, da bi bil varovani oddelek (ali varovana obravnava) v ustreznem socialnovarstvenem zavodu, namenjen otrokom in mladostnikom, končno vzpostavljen.
