Številka: U-I-480/20
Datum: 22. 3. 2021
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-480/20 z dne 11. 3. 2021
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo volivca, vloženo na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, odločalo o skladnosti 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOPDVE) s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave.
V skladu z navedeno ustavno določbo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Zakonodajalec je z izpodbijano zakonsko določbo spremenil prehodno določbo 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZVis-K), po kateri je Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) izpolnjevanje strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) preverila pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi ZVis-K. Z uveljavitvijo izpodbijanega 52. člena ZIUOPDVE je bila zakonska ureditev spremenjena tako, da NAKVIS izpolnjevanje strožjih zakonski pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda preverja šele ob drugem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Državni zbor je nedopustnost referenduma o ZIUOPDVE utemeljil s tem, da gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ustavno sodišče je glede na navedeno moralo presoditi, ali je ukrep iz 52. člena ZIUOPDVE (t. j. podaljšanje obdobja, v katerem morajo obstoječi visokošolski zavodi zadostiti spremenjenim, strožjim pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda) po vsebini nujni ukrep za odpravo posledic naravne nesreče.
Ustavno sodišče je najprej razložilo pojme naravne nesreče, odprave njihovih posledic in nujnosti iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Glede nujnosti je ugotovilo, da gre za merilo, katerega uporaba v konkretnem primeru je odvisna od dejanskih okoliščin, ki se nanašajo na vprašanja, kateri ukrepi oziroma vrste ukrepov so predvideni kot nujni in v kakšnem času je ukrepe mogoče uresničiti oziroma izvesti, ter da je od konkretnih okoliščin tudi odvisno, ali bi bila učinkovitost ukrepov prizadeta že z odložitvijo uveljavitve zakona (zaradi razpisa in izvedbe referenduma) oziroma z morebitno zavrnitvijo zakona na referendumu.
Upoštevajoč, da je nujnost ukrepov v veliki meri dejansko vprašanje, morajo biti dejstva, ki izkazujejo nujnost, prepričljivo obrazložena. Ustavno sodišče je navedlo, da iz ureditve in značilnosti postopka po 21.a členu ZRLI izhaja zahteva, da morata Državni zbor oziroma Vlada, ki razpolagata s konkretnimi podatki, utemeljiti, da gre v konkretnem primeru za zakon o nujnih ukrepih, pri čemer morajo razlogi v bistvenem izhajati že iz sklepa o nedopustnosti referenduma. To velja še toliko bolj tedaj, ko gre za zakon, ki s svojimi določbami posega na številna področja družbe, v postopku pred Ustavnim sodiščem pa so izpodbijane le njegove posamezne določbe oziroma posamezni ukrepi. V tem primeru je ključno, da Državni zbor in Vlada posplošeno utemeljitev sklepa o nedopustnosti referenduma na ravni zakona konkretizirata v postopku pred Ustavnim sodiščem in v okviru razlogov sklepa o nedopustnosti referenduma utemeljita nujnost izpodbijanih konkretnih ukrepov.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da v obravnavanem primeru ta zahteva ni bila izpolnjena. Ker Vlada in Državni zbor že posledic epidemije COVID-19 za možnost izpolnjevanja (strožjih) pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda in za s tem povezane postopke podaljševanja akreditacije visokošolskim zavodom nista izkazala oziroma razumno utemeljila, je Ustavno sodišče že iz tega razloga ugotovilo neskladje 52. člena ZIUOPDVE s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave. Zato je 52. člen ZIUOPDVE v zvezi z 38. členom ZVis-K, ki ga izpodbijana zakonska določba spreminja, razveljavilo.
Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da NAKVIS pri obstoječih visokošolskih zavodih izpolnjevanje pogojev iz spremenjenega prvega in drugega odstavka 14. člena ZVis preveri pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi ZVis-K.
