Slika prikazuje detajl in sicer del lesenega stebra

Ustavno sodišče je odločilo o pobudi družbe MERCATOR, d. d., Ljubljana, in drugih za začetek postopka za oceno ustavnosti določb Zakona o kmetijstvu v zvezi z nedovoljenimi ravnanji (61.f člen) in obveznostjo pisne sklenitve pogodb (61.g člen) v verigi preskrbe s hrano. Po vsebini je odločalo v povezavi s prekrškovno naravo navedenih norm (177.a člen). Presodilo je, da pomenijo izpodbijane določbe način izvrševanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ki mu glede na cilj varstva šibkejših udeležencev v verigi preskrbe s hrano z namenom stabilne, kakovostne in varne prehranske (samo)oskrbe s posebej občutljivimi dobrinami (javni interes), ni mogoče odreči razumnosti. V delu časovne uveljavitve obveze po pisnosti in obveznih sestavinah pogodbe z vidika načela varstva zaupanja v pravo je presodilo, da je bila teža sprememb za pobudnice zaradi javne obravnave predloga z enoletnim prilagoditvenim obdobjem in omejitve na bistvene sestavine posla v razumnem sorazmerju s ciljem, ki ga zasleduje spremenjena zakonodaja (javni interes).

V zvezi z očitkom kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu Ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve v delu opredelitve zavezanca prek razmerja (relativne) tržne moči. Ker pa je izpodbijana določba omogočala opredelitev vsebine prepovedanega ravnanja tudi izven izrecno naštetih primerov in ob pomensko ključnem sklicevanju na standard dobrih poslovnih običajev (poslovno moralo), je Ustavno sodišče presodilo, da nasprotuje načelu zakonitosti v kazenskem pravu. Zato je z razveljavitvijo besede »zlasti« v tretjem odstavku 61. f člena Zakona o kmetijstvu razveljavilo eksemplifikativno opredelitev vsebine nedovoljenih ravnanj.