Ustavno sodišče je presojalo sorazmernost več določb vladnih odlokov v delu, v katerem so bili v času epidemije COVID-19 od 27. 2. do 17. 3. in od 1. 4. do 18. 4. 2021 v celoti prepovedani shodi, od 18. 3. do 31. 3. ter od 23. 4. do 14. 5. 2021 pa so bili omejeni na do vključno deset udeležencev. Za oba ukrepa (prepoved shodov in omejitev števila udeležencev na do deset oseb) je ugotovilo, da sta zaradi trajanja in učinkov močno posegla v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Ukrepa sta bila sprejeta z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kar je ustavno dopusten razlog za omejevanje navedene človekove pravice. Pri tem je Ustavno sodišče poudarilo, da si pri tehtanju med pravico do zdravja in življenja na eni strani ter pravico do mirnega zbiranja in združevanja na drugi strani nasproti stojita pravici, ki obe uživata visoko ustavnopravno varstvo. Ustavno sodišče pa je presodilo, da navedena ukrepa nista bila nujna, saj v primerjalnem pravu obstaja cela paleta ukrepov, s katerimi je mogoče preprečevati širjenje nalezljivih bolezni na shodih in ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj kot popolna prepoved shodov ali njihova omejitev na do deset oseb. Kot primere je navedlo razdeljevanje mask in razkužilnih sredstev protestnikom, zapiranje javnih prostorov in cest za zagotovitev dovolj prostora za medsebojno razdaljo med protestniki, izdajanje jasno opredeljenih dovoljenj za shode v skladu z epidemiološkimi priporočili oziroma dolžnost organizatorjev predložiti načrt higienskih ukrepov. Ustavno sodišče je upoštevalo, da Vlada pred uveljavitvijo izpodbijanih ukrepov ni proučila, ali bi se cilj javnega zdravja lahko dosegel s takšnimi milejšimi ukrepi omejevanja shodov. To pa po presoji Ustavnega sodišča pomeni, da pri sprejemanju ukrepov tudi niso bile upoštevane pozitivne dolžnosti države, da glede na okoliščine v razumni meri zagotovi izvrševanje pravice do mirnega zbiranja, vključno z dolžnostjo sodelovanja z organizatorji.

Ker so presojane določbe odlokov prenehale veljati, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZUstS ugotovilo njihovo neskladje z Ustavo v delu, v katerem so prepovedovale shode v celoti oziroma so jih omejevale na do deset udeležencev. Odločilo je, da ima ugotovitev neskladnosti izpodbijanih odlokov s tretjim odstavkom 42. člena Ustave učinek razveljavitve.