Ustavno sodišče je odločalo o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o osnovni šoli in Zakona o maturi ter o ustavnih pritožbah, ki sta jih pritožnika vložila zoper odločitve, s katerimi jima je bil na podlagi osmega odstavka 64. člena in 65. člena Zakona o osnovni šoli in tretjega odstavka 18.a člena Zakona o maturi zavrnjen dostop do informacij javnega značaja. Pritožnika sta namreč zahtevala dostop do informacij o dosežkih vseh osnovnih in srednjih šol na zunanjem preverjanju znanja in dostop do informacije o dosežku posamezne srednje šole na maturi. Pritožnika sta želela navedene informacije uporabiti za razvrščanje osnovnih in srednjih šol glede na njihov dosežek na zunanjem preverjanju znanja (lestvica šol). Pritožnikoma je bil dostop do zahtevanih informacij zavrnjen, ker izpodbijane zakonske določbe prepovedujejo uporabo dosežkov šol na zunanjem preverjanju znanja (nacionalno preverjanje znanja in matura) za razvrščanje šol. Zavezanec namreč zaradi zakonske prepovedi ne sme informacij, ki so v elektronski zbirki podatkov, tako medsebojno povezovati, da bi omogočale razvrščanje šol.

Ustavno sodišče je v odločbi opredelilo vsebino pravice do informacij javnega značaja v Ustavi. Sprejelo je stališče, da je pravica do dostopa do informacij javnega značaja sestavni del pravice do svobode izražanja. V okviru 39. člena Ustave je varovan dostop do tistih informacij, ki jih ima javni subjekt, izvirajo iz njegovega delovnega področja, so v trenutku vložitve zahteve pripravljene in dostopne ter so po svoji naravi oziroma vsebini take, da lahko vplivajo na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja. Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da ustavni pojem informacije javnega značaja nima enakega pomena kot isti pojem v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja pa ima enak obseg in vsebino kot ju zagotavljata 10. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 19. člen Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah. Glede na to se v okviru 39. člena Ustave varstvo pravice dostopa do informacij javnega značaja zagotavlja, ne da bi moral upravičenec izkazati pravni interes, utemeljen na zakonu.

Ustavno sodišče je poudarilo, da mora zakonodajalec pri urejanju omejitev dostopa do informacij javnega značaja, izhajati iz domneve javnega in transparentnega delovanja javnih organov. Omejitev dostopa do informacij javnega značaja je dopustna le izjemoma, če bi bilo zaradi razkritja informacije javnega značaja ogroženo doseganje drugega ustavno dopustnega cilja.

Pri presoji sorazmernosti posega v pravico do svobode izražanja zaradi omejitve dostopa do zahtevanih informacij je treba na eni strani presoditi, v kolikšni meri bi dostop do zahtevane informacije javnega značaja (in s tem njeno javno razkritje) ogrozil doseganje ustavnodopustnega cilja in na drugi strani vpliv omejitve dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja.

Ustavno sodišče je ob upoštevanju zgornjih izhodišč presodilo, da osmi odstavek 64. člena in 65. člen Zakona o osnovni šoli ter tretji odstavek 18.a člena Zakona o maturi niso v neskladju z 39. členom Ustave. Sprejelo je stališče, da so informacije o dosežkih osnovnih in srednjih šol na zunanjem preverjanju znanja po svoji vsebini in naravi take, da bi zavrnitev dostopa do teh informacij lahko vplivala na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja, zato izpodbijane določbe segajo na področje varovanja 39. člena Ustave. Vendar pa izpodbijane določbe upravičencem dostopa do informacij javnega značaja ne onemogočajo dostopa do drugih informacij, povezanih z zunanjim preverjanjem znanja, ki omogočajo javno razpravo o kakovosti izobraževanja.

Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je dostop do informacij lahko pomemben tudi za izvrševanje drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato varstvo te pravice ni zagotovljeno le v okviru pravice do svobode izražanja, temveč je lahko zagotovljeno tudi v okviru drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pobudnika sta zatrjevala, da zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij pomeni tudi kršitev pravice do šolanja in izobraževanja ter pravice in dolžnosti staršev pri skrbi za izobraževanje svojih otrok. Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijane določbe Zakona o osnovni šoli in Zakona o maturi niti ne segajo na področje, ki ga varujejo pravica do šolanja in izobraževanja ter pravice in dolžnosti staršev pri skrbi za izobraževanje svojih otrok.

Osrednji argumenti v ustavnih pritožbah, v katerih je Ustavno sodišče presojalo odločitvi o zavrnitvi dostopa do informacij o dosežkih vseh osnovnih in srednjih šol na zunanjem preverjanju znanja, so bili v bistvenem enaki kot v pobudi za oceno ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče ustavni pritožbi zavrnilo.

Ustavno sodišče pa je ugodilo ustavni pritožbi, v kateri je presojalo odločitev o zavrnitvi dostopa do dosežka ene srednje šole na maturi. Ugotovilo je, da tretjega odstavka 18.a člena Zakona o maturi ni mogoče razumeti tako, da zavezancu za dostop do informacij javnega značaja prepoveduje iz obstoječih podatkov v podatkovni zbirki podatkov oblikovati informacije o povezavi med posamezno srednjo šolo in njenim dosežkom na maturi. Upravno sodišče je tretjemu odstavku 18.a člena Zakona o maturi pripisalo pomen, ki ga z metodami razlage ni mogoče ugotoviti. Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic.