Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo politične stranke Levica kot pobudnice referenduma, vloženo na podlagi 21 člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, odločalo o skladnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer s strani OCCAR (MSOSSO, EPA 2238-VIII) (v nadaljevanju Sklep) s tretjo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave. V skladu z navedeno ustavno določbo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Glede na očitke predlagatelja je moralo Ustavno sodišče v obravnavani zadevi presoditi, ali je Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer s strani OCCAR (v nadaljevanju Sporazum) mednarodna pogodba.
Ustavno sodišče je pojasnilo, da je treba pravno naravo in vsebino mednarodnega instrumenta, ki je predmet zakona o ratifikaciji, glede katerega je Državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, ugotavljati po pravilih mednarodnega prava. Presoja, ali gre za mednarodno pogodbo, je v okviru izvrševanja njegovih pristojnosti pridržana Ustavnemu sodišču, ki pri tem ni vezano na mnenje Ministrstva za zunanje zadeve o tem, ali je mednarodni akt mednarodna pogodba, dano pred začetkom postopka za njegovo sklenitev.
Glede na očitek predlagatelja, da OCCAR ni mednarodna organizacija v mednarodnopravnem smislu, je Ustavno sodišče najprej presojalo, ali OCCAR ustreza merilom, ki jih doktrina mednarodnega prava določa za mednarodne organizacije. Ker gre za organizacijo, ki so jo ustanovile države z mednarodno pogodbo – Konvencijo OCCAR, in upoštevaje vsebino določb slednje, je očitek predlagatelja zavrnilo kot neutemeljen.
Ustavno sodišče je nato navedlo, da je podlaga za sklenitev Sporazuma navedena v 37. in 38. členu Konvencije OCCAR, v skladu s katerima OCCAR lahko sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami in institucijami ter vladami, organizacijami in institucijami držav, ki niso članice OCCAR, ter z njimi sklepa sporazume, tako sodelovanje pa ima lahko obliko udeležbe države nečlanice v enem ali več programih, ki jih upravlja OCCAR. Pojasnilo je, da se s sporazumom med OCCAR in državo nečlanico, kot je tudi upoštevni Sporazum, vzpostavi razmerje med OCCAR in državo nečlanico, brez katerega sodelovanje države nečlanice v programu ni mogoče. Sporazum zato predstavlja pravno podlago za sodelovanje države nečlanice v programih, ki jih upravlja OCCAR. Upoštevaje vsebino Sporazuma je Ustavno sodišče presodilo, da je izpolnjen tudi ključni element mednarodne pogodbe, tj. da jo ureja mednarodno pravo, ki zajema tudi namen ustvariti obveznosti po mednarodnem pravu, ter da Sporazum vzpostavlja mednarodnopravno razmerje med pogodbenima strankama, kar je ključen element mednarodne pogodbe. Dejstvo, da so bila pred določitvijo vsebine Pisma o ponudbi izvedena pogajanja o pogojih sodelovanja Republike Slovenije v programu Boxer in uporaba terminologije, značilne za mednarodne pogodbe, pa le še dodatno potrjujeta zaključek o pogodbeni naravi Sporazuma in o namenu pogodbenih strank, da vzpostavita medsebojno pravno razmerje.
Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče štelo, da je Sporazum mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor z zakonom, Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer s strani OCCAR (MSOSSO, EPA 2238-VIII) pa zato zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe v smislu tretje alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, glede katerega je referendum po Ustavi izključen. Ustavno sodišče je zato odločilo, da izpodbijani Sklep ni v neskladju z Ustavo.