Pritožnik je izpodbijal odločitve o odreditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju. Zatrjeval je, da se ni mogel izjaviti o ukrepu in o predlogu za njegovo podaljšanje.

Ustavno sodišče je po uradni dolžnosti začelo postopek za oceno ustavnosti Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Glede 60. člena zakona, s katerim je urejen postopek sodne kontrole odreditve ukrepa, je Ustavno sodišče presodilo, da ni v neskladju z Ustavo, ker je izključitev kontradiktornosti v postopku pred sodiščem prve stopnje nujna za zagotovitev učinkovitosti ukrepa.

Glede 61. člena zakona, s katerim je urejen postopek odločanja o predlogu za podaljšanje ukrepa, pa je presodilo, da je v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker v postopku pred sodiščem prve stopnje nista zagotovljeni ne predhodna kontradiktornost ne naknadna kontradiktornost, zakonodajalec pa bi lahko kontradiktornost zagotovil na način, ki ne bi zmanjšal učinkovitosti ukrepa. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo odpravo protiustavnosti v enem letu od objave odločbe v Uradnem listu in določilo način izvršitve svoje odločbe.

Ustavno sodišče je presodilo, da je bila iz enakih razlogov, iz katerih je v neskladju z Ustavo zakonska ureditev, pritožniku z izpodbijanima odločbama o podaljšanju ukrepa kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ustavno pritožbo zoper odločitvi o odreditvi ukrepa pa je zavrnilo.