Po ustaljeni ustavnosodni presoji izhaja iz 22. člena Ustave tudi obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta in se do bistvenih navedb v obrazložitvi odločbe tudi opredeli. Zahteva po obrazloženi sodni odločbi je toliko večja v primerih, pri katerih gre za odločanje o posegu v eno izmed najbolj pomembnih človekovih pravic, to je v pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave. V primeru, ko priprta oseba navaja, da traja pripor že nerazumno dolgo, mora sodišče na takšne navedbe odgovoriti in presoditi, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa. Ustavno sodišče je presodilo, da zakonsko določen maksimum trajanja pripora (2 leti) ne more biti razlog, na katerem bi sodišče lahko upravičilo potencialno nesorazmerno trajanje pripora v konkretnem primeru. Ugotovilo je, da sodišče ni ocenilo trajanja pripora v skladu z zahtevanimi merili ter se tako ni opredelilo do vseh očitkov pritožnika. Zato je s tem kršilo pritožnikovo pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave.
 
Po stališču Ustavnega sodišča ima sodišče pri sklepu o zavrnitvi predloga za odpravo pripora še posebej poudarjeno dolžnost, da se opredeli do spremenjenih okoliščin, ki so nastale po zadnji odločitvi o priporu in ki jih vlagatelj navaja v svojem predlogu za odpravo pripora. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da sodišče kot razlog za odločitev, da je pritožnik še begosumen in da milejši ukrep ni mogoč, navaja tudi, da ni novih okoliščin, ki bi kazale na to, da so se te spremenile. Ustavno sodišče je presodilo, da se sodišče ni opredelilo do vseh navedb in očitkov pritožnika v zvezi z obstojem pripornega razloga begosumnosti in do predloga za uporabo milejših ukrepov. Zato je tudi s tem kršilo pritožnikovo pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave.
Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika, ki mu je sodišče zavrnilo predlog za odpravo pripora. Zadevo je presojalo z vidika 22. člena Ustave, ki zagotavlja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.