Stavba Ustavnega sodišča

Pritožnik je bil 18. 8. 2020 prijet na mejnem prehodu Dragonja na podlagi mednarodne tiralice Interpola Ankara, ki jo je razpisalo sodišče v Elazigu, Republika Turčija. Okrožno sodišče v Kopru je zoper njega odredilo izročitveni pripor, saj naj bi obstajal sum, da bo pobegnil v Zvezno republiko Nemčijo. Pritožnik je pri Ministrstvu za notranje zadeve vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki pa je bila zavržena. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč sklenilo, da bo pritožnik predan Zvezni republiki Nemčiji, ker naj bi bila ta po Uredbi Dublin III pristojna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru je bil zavrnjen pritožnikov predlog za odpravo izročitvenega pripora. Ministrstvo za notranje zadeve je podaljšalo rok za predajo pritožnika Zvezni republiki Nemčiji do 17. marca 2022.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da položaj, v katerem se pritožniku odvzem prostosti s sodno odločbo utemeljuje s sumom, da bo pobegnil v Zvezno republiko Nemčijo, z drugo pravnomočno odločitvijo upravnega organa pa se predvideva njegova predaja prav tej državi, ni združljiv z ustavno zajamčeno pravno varnostjo. Ta je v pripornih zadevah še posebej poudarjena, saj je smisel strogih zahtev za dopustnost pripora v preprečevanju samovolje državne oblasti. Stališče sodišč, da pravnomočni sklep Ministrstva za notranje zadeve nima nobenega vpliva na oceno o pritožnikovi begosumnosti, ki je edini razlog za nadaljevanje izvrševanja pripora, krši pritožnikovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijana sklepa Okrožnega sodišča v Kopru razveljavilo in zadevo vrnilo preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru v novo odločanje.