Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika zoper sodbo Upravnega sodišča. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnega organa, ki je zavrnil zahtevo pritožnika za določitev denarne odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP.
Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je sestavni del poštenega postopka tudi zahteva, da je v postopku spoštovano temeljno procesno jamstvo nepristranskega odločanja, ki velja tudi v postopkih pred organi, ki odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, vendar niso sodišča. Odločanje drugostopenjskega upravnega organa o pritožbi zoper upravni akt pomeni odločanje državnega organa o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, zato mora biti ustavnoprocesno jamstvo nepristranskega odločanja spoštovano tudi v pritožbenem upravnem postopku. To pomeni, da mora imeti pritožnik dejansko in učinkovito možnost doseči, da sodišče obravnava njegove pomisleke glede nepristranskosti uradne osebe, ki je odločala o pritožbi zoper upravno odločbo.
Pritožnik je v tožbi zoper upravno odločbo zatrjeval, da je pri izdaji drugostopenjske odločbe sodelovala oseba, pri kateri naj bi bile podane okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o njeni nepristranskosti. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča ne izhaja, da bi Upravno sodišče ta očitek sploh zaznalo. Ker se Upravno sodišče do očitka o nepristranskosti uradne osebe, ki je odločala, ni opredelilo, je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
