Ustavno sodišče je presojalo ali je zakonodajalec z avtentično razlago zgolj bolj podrobno razlagal izpodbijano zakonsko določbo ali je določil dodaten pogoj za uveljavljanje pravice do enkratnega izplačila sredstev. Avtentična razlaga ne sme spreminjati in dopolnjevati zakonov. Spremembe in dopolnitve zakona se morajo sprejeti v zakonodajnem postopku. Če se sprejemajo z avtentično razlago, gre za obid zakonodajnega postopka in pomenijo neskladje s 89. členom in prvim ter drugim odstavkom 91. člena Ustave.
Ustavno sodišče je presodilo, da z zakonskega besedila petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v delu, ko ureja zavarovance vojaške osebe, ne izhaja, da bi bil za uveljavitev pravice do enkratnega izplačila sredstev določen še dodatni pogoj, in sicer prenehanje pogodbe o zaposlitvi z Ministrstvom za obrambo.
Zato je ugotovilo, da je bil peti odstavek 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, v katerem je določal, da imajo zavarovanci, ki so najmanj 10 let opravljali vojaško službo v Slovenski vojski ter ne nameravajo uveljaviti pravice do poklicne pokojnine, pravico zahtevati, naj se jim sredstva, ki jih imajo na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z Ministrstvom za obrambo, v neskladju z Ustavo.