Ustavno sodišče je (v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik) z odločbo št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 odločilo o ustavnosti nekaterih določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) in Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD).
S 1. točko izreka je odločilo, da niso v neskladju z Ustavo:
– 9. člen ZFPPod – ki določa obveznost uprave družbe, da zagotovi spremljanje in obvladovanje tveganj;
– 2. točka prvega odstavka 25. člena in drugi odstavek 25. člena ZFPPod – ki določata kot razlog za izbris družbe to, da družba nima premoženja, pri čemer se šteje, da ga nima, če v obdobju dvanajst mesecev neprekinjeno ne posluje preko svojega računa;
– drugi odstavek 29. člena in tretji odstavek 32. člena ZFPPod – ki določata način vročanja sklepa o začetku postopka izbrisa in sklepa o izbrisu;
– 37. člen ZFPPod – ki določa kot razlog za izbris družbe to, da se družba ni uskladila z določbami ZGD;
– 1. točka 39. člena ZFPPod, kolikor se nanaša na peti odstavek 580. člena ZGD – ki določa, da peti odstavek 580. člena ZGD preneha veljati, kar pomeni, da se namesto postopka likvidacije izvede postopek izbrisa družbe.
Z 2. točko izreka je razveljavilo šesti odstavek 580. člena ZGD ter četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe.
Ustavno sodišče je presojalo ureditev po ZFPPod in ZGD, na podlagi katere je bila podana neomejena solidarna odgovornost družbenikov za obveznosti tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra, ker se niso uskladile z določbami ZGD oziroma ker niso imele premoženja.
Ugotovilo je, da je pri presoji izpodbijane ureditve treba z vidika pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člen Ustave) izhajati iz različnega pravnega in dejanskega položaja posameznih družbenikov. Ta se kaže v vplivu družbenikov, ki so ga imeli na zahtevano uskladitev po ZGD oziroma na sĂĄmo poslovanje družbe. Družbeniki, ki so imeli tak vpliv (npr. zaradi večinskega deleža v družbi), štejejo za t. i. aktivne, prave družbenike in so odgovorni za obveznosti družbe. Tisti družbeniki izbrisanih družb, ki pa takšnega vpliva niso imeli, t. i. pasivni, nepravi družbeniki (npr. manjšinski družbeniki), pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Sodišča bodo torej morala na podlagi ugovora pasivnih, nepravih družbenikov v konkretnih sodnih postopkih ugotoviti, kateri družbeniki, upoštevaje pravila o spregledu pravne osebnosti in razloge navedene v odločbi Ustavnega sodišča, štejejo za neomejeno solidarno odgovorne.
S 3. točko izreka je razveljavilo 36. člen ZFPPod.
Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da družbeniki, ki neomejeno solidarno odgovarjajo za obveznosti družbe štejejo za univerzalne naslednike izbrisane družbe. To pomeni, da jim pripada morebitno kasneje najdeno premoženje izbrisane družbe, kar je razveljavljeni 36. člen ZFPPod preprečeval.
S 4. točko izreka je vzpostavilo pravno podlago za uveljavljanje regresnega zahtevka družbenikov, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, v razmerju do družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe.
Tako je bilo treba odločiti, ker je bilo na premoženje nekaterih družbenikov, ki v smislu obrazložitve odločbe za obveznosti družbe ne odgovarjajo, že poseženo.
x x x
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno, razen v delu, ki se nanaša na ugotovitev skladnosti določb ZFPPod in ZGD z Ustavo. V tem delu je proti glasovala sodnica dr. Dragica Wedam Lukić, ki je dala delno pritrdilno in delno odklonilno ločeno mnenje. REPUBLIKA SLOVENIJA
USTAVNO SODIŠČE
Številka: U-I-135/00
Datum: 25. 10. 2002
Na podlagi drugega odstavka 54. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) izdaja Ustavno sodišče naslednje
TISKOVNO SPOROČILO
