U-I-125/00

Opravilna št.:
U-I-125/00
Objavljeno:
Uradni list RS, št. 68/2000 in OdlUS IX, 196 | 13.07.2000
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2000:U.I.125.00
Akt:
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bokrači (Uradni list RS, št. 2/99), 5. čl.
Izrek:
V 5. členu Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bokrači (Uradni list RS, št. 2/99) se razveljavi: - besedilo "lastniki nepremičnin (gradbenih objektov, zemljišč), ki nimajo stalnega bivališča v KS Bokrači", - šesta, sedma in osma alinea po točko a) in - v drugi alinei pod točko b) besedilo: "za grobove svojcev, ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Bokrači, po 2.500 SIT letno."
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče je izpodbijani sklep v delu, na podlagi katerega so zavezane za plačilo samoprispevka tudi osebe, ki niso imele možnosti glasovanja na referendumu, razveljavilo.

Ena od temeljnih značilnosti referenduma je, da volivci z glasovanjem sami odločajo o vprašanjih, ki jih neposredno prizadevajo. Če oseba, na katero se odločitev na referenduma nanaša, ni imela možnosti, da se izjavi in glasuje, je podana kršitev pravice glasovanja. Pravica glasovanja na referendumu uživa varstvo na podlagi 44. člena Ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
Geslo:
Samoprispevek, referendum o samoprispevku.
Samoprispevek, pravica glasovanja.
Sodelovanje pri upravljanju javnih zadev.
Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika.
Pravna podlaga:
Ustava, 44. čl.
Zakon o samoprispevku (ZSam), 9. čl.
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), 35. čl.
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 24., 26., 3. odst. 45. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-125/00
13. 7. 2000


O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Štefana Žgajnarja iz Rakičana, Zore Štertak iz Murske Sobote, Ladislava Rituperja iz Martjanec, Marjana Fujsa iz Puconcev in Olge Cipot iz Murske Sobote, na seji dne 13. julija 2000

o d l o č i l o :

V 5. členu Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bokrači (Uradni list RS, št. 2/99) se razveljavi: - besedilo "lastniki nepremičnin (gradbenih objektov, zemljišč), ki nimajo stalnega bivališča v KS Bokrači",

- šesta, sedma in osma alinea po točko a) in

- v drugi alinei pod točko b) besedilo: "za grobove svojcev, ki nimajo stalnega bivališča na območju KS Bokrači, po 2.500 SIT letno."

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Pobudniki navajajo, da je bil na podlagi izpodbijanih določb Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bokrači (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) uveden samoprispevek tudi za lastnike nepremičnin, ki v Krajevni skupnosti Bokrači (v nadaljevanju: KS Bokrači) nimajo stalnega prebivališča.

Poudarjajo, da o razpisu referenduma niso bili obveščeni, dobili so le položnice za plačilo samoprispevka. Prav tako naj bi ne imeli možnosti glasovanja na referendumu. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Bokrači (Uradni list RS, št. 76/98 - v nadaljevanju: Sklep o razpisu referenduma) je dajal pravico do glasovanja le občanom, ki imajo stalno prebivališče v KS Bokrači (8. člen). Menijo, da bi lahko bili zavezani za plačilo samoprispevka le, če bi imeli možnost glasovati in se tako izreči o predlaganem samoprispevku. Uveljavljajo kršitev Ustave, zakonov in človekovih pravic.

Predlagajo, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijani sklep v celoti oziroma v tistem delu, ki zavezuje k plačilu samoprispevka tudi lastnike nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Bokrači.

2. KS Bokrači v svojem odgovoru na pobudo navaja, da so zavezanci za samoprispevek, ki nimajo stalnega prebivališča v KS Bokrači, lahko sedelovali v pripravljalnem postopku za razpis referenduma, saj so bili vabljeni na zbor občanov. Uradno pa so bili obveščeni s Sklepom o razpisu referenduma, ki je bi objavljen v Uradnem listu. Navaja, da so pobudniki lastniki kmetij na območju KS Bokrači, ki so jih podedovali, in jih tudi obdelujejo. Zaradi tega uporabljajo celotno komunalno infrastrukturo, ki so jo občani zgradili in jo redno vzdržujejo z velikim odrekanjem, s samoprispevkom v denarju, delu in materialu. Tudi sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, se bodo uporabila za asfaltiranje vaških cest in za vzdrževanje komunalnih objektov.

B.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje, določene v četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Ustavno sodišče je presojalo izpodbijani sklep le v tistem delu, na podlagi katerega so pobudniki zavezani za plačilo samoprispevka. Prvi odstavek 24. člena ZUstS določa, da lahko vsakdo da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je po določbi drugega odstavka tega člena podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Ker druge določbe izpodbijanega sklepa ne posegajo neposredno v pravice pobudnikov, za izpodbijanje Sklepa v celoti ne izkazujejo pravnega interesa.

4. Na podlagi prvega odstavka 9. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 p.b. - v nadaljevanju: ZSam)1 je zavezanec za samoprispevek lahko le tisti občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče. Na podlagi določb Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. - v nadaljevanju: ZRLI), ki se smiselno uporabljajo tudi za lokalne referendume, je treba za vsako glasovanje na referendumu sestaviti splošni volilni imenik (drugi odstavek 35. člena ZRLI). Izjema od pravila, da je zavezanec za samoprispevek lahko le občan s stalnim prebivališčem na referendumskem območju (to je na območju, na katerem lahko uveljavlja svojo pravico do glasovanja), je določena v tretjem in četrtem odstavku 9. člena ZSam. Na njuni podlagi se lahko zavežejo za samoprispevek tudi občani, ki nimajo stalnega prebivališča na referendumskem območju, če je samoprispevek namenjen za zgraditev objektov ali izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju. Ti občani imajo pravico sodelovanja v pripravljalnem postopku in pravico "osebnega izjavljanja z referendumom ali podpisovanjem". Ker podpisovanja kot oblike neposrednega odločanja ZRLI ne pozna več, pride v poštev osebno izjavljanje na referendumu.

5. Ena od temeljnih značilnosti referenduma je, da volivci z glasovanjem sami odločajo o vprašanjih, ki jih neposredno prizadevajo. Če oseba, na katero se odločitev na referendumu nanaša, ni imela možnosti, da se izjavi in glasuje, je podana kršitev pravice glasovanja. Pravica glasovanja na referendumu uživa varstvo na podlagi 44. člena Ustave, ki daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

V obravnavani zadevi KS Bokrači tem osebam ni omogočila, da bi glasovali na referendumu. Sklep o razpisu referenduma je v 8. členu celo izrecno predpisal, da imajo pravico do glasovanja le občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik s stalnim prebivališčem v KS Bokrači. Zato je izpodbijani sklep v delu, v katerem zavezuje k plačevanju samoprispevka tudi osebe, ki niso imele možnosti glasovanja na referenduma, v nasprotju z Ustavo in Ustavno sodišče ga je v tem delu razveljavilo. Razveljavitev ima pravne učinke, določene v tretjem odstavku 45. člena ZUstS.

Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijanih določb, ker ni ugotovilo nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Kot je razvidno iz 2. člena izpodbijanega sklepa, bodo že vplačani zneski samoprispevka uporabljeni tudi v korist oseb, ki imajo na referendumskem območju nepremičnine.

C.

6. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Sodnik Ude je dal odklonilno ločeno mnenje.


P r e d s e d n i k
Franc Testen



Opomba:
1Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-365/96 z dne 4. 11. 1999 (Uradni list RS, št. 99/99) Zakon o samoprispevku razveljavilo z odložnim rokom enega leta. To pomeni, da ZSam še velja.



Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Udeta
 

Nisem mogel glasovati za izrek, katerega bistvo je razveljavitev tistih določb Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje k. s. Bokrači, ki zavezujejo k plačevanju krajevnega samoprispevka tudi lastnike nepremičnin (gradbenih objektov, zemljišč), ki nimajo stalnega bivališča v k. s. Bokrači, češ da ti občani niso imeli možnosti, da se izjavijo in glasujejo o uvedbi krajevnega samoprispevka.

Nobenega dvoma sicer ni, da pravni red zahteva, da se izjavijo in odločajo o uvedbi krajevnega samoprispevka vsi potencialni plačniki tega samoprispevka. To pravilo jasno izhaja tudi iz določb tretjega in četrtega odstavka 9. člena Zakona o samoprispevku. Po teh določbah se lahko zavežejo za samoprispevek tudi občani, ki nimajo stalnega prebivališča na referendumskem območju, če je samoprispevek namenjen za zgraditev objektov ali izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju. Ti občani pa imajo seveda pravico sodelovanja v pripravljalnem postopku in pravico osebnega izjavljanja z referendumom.

V tem konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da v 2. členu sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje k. s. Bokrači opredeljen namen zbiranja sredstev jasno kaže na sklep, da bodo dela, izvedena s sredstvi samoprispevka, koristila vsem prebivalcem na območju krajevne skupnosti, ne glede na vprašanje, ali imajo v tej krajevni skupnosti stalno ali začasno prebivališče oziroma počitniški objekt. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila tudi za asfaltiranje vaških (lokalnih) cest in za vzdrževanje ter urejanje ostalih komunalnih objektov (glej določbo prve in tretje alinee drugega odstavka 2. člena citiranega sklepa). Na drugi strani je tudi res, da lastnikom nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča v k. s. Bokrači, ni bila dana možnost sodelovanja na referendumu.

Vendar to po mojem mnenju še ne pomeni, da je treba te osebe enostavno izločiti iz kroga zavezancev. Ustavno sodišče sploh ni ugotavljalo, koliko potencialnih zavezancev bi moralo biti vključenih v referendumsko odločanje oziroma v poseben volilni imenik za izvedbo referenduma. Ustavno sodišče pa bi to moralo ugotoviti in oceniti, ali je bil sklep o uvedbi referenduma sploh veljavno sprejet. Moralo bi torej ocenjevati, ali je izločitev tistih lastnikov nepremičnin, ki v krajevni skupnosti nimajo stalnega prebivališča, pripeljala do položaja, ko se za uvedbo krajevnega samoprispevka sploh ni izjavila zahtevana večina vseh zavezancev. Le taka ocena bi pripeljala do ustreznega stališča. Tako pa so iz kroga plačnikov krajevnega prispevka enostavno izpadli tisti lastniki nepremičnin, ki v krajevni skupnosti nimajo stalnega prebivališča, čeprav bodo sredstva zbranega krajevnega samoprispevka uporabljena tudi v njihovo korist.

Zavedam se sicer, da odločitev, kakršna je bila sprejeta s tem sklepom, ne odstopa od siceršnje prakse ustavnega sodišča.

Vendar sem mnenja, da bi bilo treba tako prakso ponovno preveriti in po mojem mnenju tudi spremeniti. To se bo zlasti pokazalo v primerih krajevnih skupnosti, v katerih so lastniki nepremičnin (na primer počitniških hišic) sorazmerno številni in predstavljajo pomemben del potencialnih zavezancev za plačilo krajevnega samoprispevka. V takih primerih bo od števila zavezancev glede na program del, ki naj bi se financirala s krajevnim samoprispevkom, odvisno, ali bo z zbranimi sredstvi predvidena dela sploh mogoče izvesti. Izločitev lastnikov nepremičnin, ki na območju krajevne skupnosti nimajo stalnega prebivališča, bi v takih primerih ogrozila smisel krajevnega samoprispevka. Zaradi tega je po mojem mnenju treba pri vsakem krajevnem samoprispevku ocenjevati, komu bi bilo treba priznati pravico glasovati o uvedbi krajevnega samoprispevka in glede na tak krog ugotoviti, ali je bil sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka veljavno sprejet. Način odločitve, kakršnega vsebuje ta sklep ustavnega sodišča, pa pripelje do položaja, ko k plačevanju krajevnega samoprispevka niso zavezani tisti, ki so jim dela, opravljena na podlagi zbranih sredstev, v jasno korist, plačilu krajevnega samoprispevka pa se izogibajo tudi zaradi pomanjkanja občutka vzajemnosti in solidarnosti z drugimi krajani. Tako stališče morebiti v tistih primerih, ko je število zavezancev brez stalnega prebivališča v krajevni skupnosti sorazmerno majhno, ne pripelje do večjih škodljivih posledic.

Nikakor pa ga ne bo mogoče uveljaviti tedaj, kadar bo število potencialnih zavezancev brez stalnega prebivališča v krajevni skupnosti sorazmerno veliko.


dr. Lojze Ude
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
občinski predpis
Vlagatelj:
Štefan Žgajnar, Rakičani in drugi
Datum vloge:
28.04.2000
Datum odločitve:
13.07.2000
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
razveljavitev ali odprava
Dokument:
US20263