Opravilna št.: |
U-I-40/01 |
Objavljeno: |
OdlUS X, 75 | 12.04.2001 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2001:U.I.40.01 |
Akt: |
Odlok o spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št. 49/2000) |
Izrek: |
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št. 49/2000) se zavrže. |
Evidenčni stavek: |
Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlagajo pobudniki, neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Ne zadošča splošna pravica do sprehodov, rekreacije in prostega dostopa do morja, na katero se sklicujejo pobudniki. Pobudniki morajo izkazati, da izpodbijani predpis neposredno posega v njihove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njihovemu predlogu privedla do spremembe njihovega pravnega položaja. Pri tem splošna pravica vseh do prostega dostopa in gibanja do morja in vodnih zemljišč ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS. |
Geslo: |
Izkazani pravni interes kot proceni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobude. Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 25. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
U-I-40/01-10 12. 4. 2001 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Andreja Susmana in drugih iz Pirana ter Portoroža, ki jih zastopa mag. Josip Rugelj, odvetnik v Kopru, na seji dne 12. aprila 2001 s k l e n i l o: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave, št. 49/2000) se zavrže. O b r a z l o ž i t e v 1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (v nadaljevanju Odlok), ki načrtuje spremembo namembnosti obstoječega mandrača v Bernardinu v kopališče družbe Hoteli Bernardin. S tem naj bi Odlok pobudnikom kot prebivalcem Pirana in Portoroža odvzel pridobljene pravice do uživanja priobalnega pasu za sprehode, rekreacijo in prost dostop do morja. Odlok naj bi bil v nasprotju z določbami 2., 70. in 140. člena Ustave, saj je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-319/96 z dne 7. 12. 2000 (Uradni list RS, št. 2/01) sprejelo stališče, da urejanje priobalnega pasu ne sodi v pristojnost lokalne skupnosti temveč v državno pristojnost. Odlok naj bi načrtoval spremembo konfiguracije morske obale in prebivalcem ter turistom odvzel možnost, da se nemoteno sprehajajo ob obali, prihajajo do morja in se kopajo na obravnavanem območju. Škodo naj bi utrpelo tudi zgodovinsko mesto Piran, ki je na severu zaprto in predstavlja "kompleks Bernardin" edini dostop do mesta z južne strani. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje izvajanja Odloka, ker bi lahko nastala nepopravljiva škoda, saj Občina Piran že vodi postopek priprave in sprejemanja zazidalnega načrta za to območje. 2. Občina Piran v odgovoru navaja, da Odlok ureja spremembo namembnosti mandrača v laguni Hotelov Bernardin v "morski park", podaljšanje pomola za pristajanje čolnov ob vhodu v laguno in ureditev ostalih zunanjih površin na tem območju. Na podlagi 49. in 50. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN) je Vlada, po predhodnem strokovnem mnenju Urada za prostorsko planiranje Republike Slovenije, sprejela sklep o usklajenosti predloga Odloka z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnih planskih aktov. V postopku naj bi bila pridobljena tudi vsa zahtevana soglasja ministrstev. Geodetski organ naj bi z odločbo mandraču določil parcelno številko (298/2) tako, da je bil objekt vpisan v zemljiško knjigo kot funkcionalni objekt Hotelov Bernardin. Mandrač naj bi nastal ob graditvi hotelskega kompleksa Bernardin. Takrat naj bi prišlo do spremenjene konfiguracije terena, saj je bil določen del zemljišča izkopan in zalit. Odlok naj bi ne spreminjal obstoječe ureditve in režima prehoda skozi turistični kompleks Bernardin, saj je prehod prost za vse pod enakimi pogoji. Mandrač naj bi tudi ne vplival na dostopnost. Dosedanji mandrač naj bi bil zaradi majhnega števila privezov in neustrezne globine morja neprimeren za pristanišče. Dno mandrača naj bi predstavljalo betonirano korito, ki ne omogoča naravnega čiščenja vode, zato je sprememba namembnosti nujna. Ker je Odlok planski akt, naj ne bi ne omogočal aktivnosti, ki bi lahko povzročile težko popravljive škodljive posledice. Očitki pobudnikov in predlog za začasno zadržanje izvrševanja Odloka naj bi bili neutemeljeni. 3. Ministrstvo za okolje in prostor v pojasnilih navaja, da je v postopku nadzora ugotovilo, da je šlo v postopku parcelacije res za popravo napake iz leta 1982. V postopku priprave in sprejemanja Odloka naj bi na podlagi 22. člena Zakona o lukah (Uradni list RS, št. 7/77 in nasl. - v nadaljevanju ZL) dala soglasje tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. 4. Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlagajo pobudniki, neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Ne zadošča splošna pravica do sprehodov, rekreacije in prostega dostopa do morja, na katero se sklicujejo pobudniki. Pobudniki morajo izkazati, da izpodbijani predpis neposredno posega v njihove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njihovemu predlogu privedla do spremembe njihovega pravnega položaja. Pri tem splošna pravica vseh do prostega dostopa in gibanja do morja in vodnih zemljišč ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS. Pobudniki kot prebivalci Pirana in Portoroža zato ne izkazujejo pravnega interesa za izpodbijanje planskega akta, ki načrtuje poseg v prostor na območju obstoječega mandrača in je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti zavrglo. Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje. 5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnica dr. Wedam-Lukić in sodniki dr. Čebulj, dr. Ribičič in dr. Ude. Sodnik dr. Ribičič je dal odklonilno ločeno mnenje. Namestnik predsednika dr. Lojze Ude Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča Ustavno sodišče je z večino glasov zavrglo pobudo Andreja Susmana in drugih iz Pirana in Portoroža, ki so izpodbijali spremembo odloka Občine Piran, s katerim se načrtuje sprememba namembnosti mandrača v Bernardinu v kopališče družbe Hoteli Bernardin Pobudniki menijo, da bi jim ta sprememba odvzela pridobljene pravice do uživanja priobalnega pasu za sprehode, rekreacijo in prost dostop do morja. Pobuda je bila zavržena zato, ker gre po mnenju večine za splošen in abstrakten pravni interes: "Ne zadošča splošna pravica do sprehodov, rekreacije in prostega dostopa do morja, na katero se sklicujejo pobudniki". Prepričan sem, da je odločitev napačna. Proti njej sem glasoval, ker menim, da v konkretnem primeru ne gre za splošen in abstrakten interes, pač pa za povsem zadostno izkazan konkreten pravni interes prebivalcev dveh bližnjih naselij, Pirana in Portoroža, med katerima se nahajajo Hoteli Bernardin. Pobudniki se lahko vsakodnevno odpravijo na enourni sprehod iz Pirana v Portorož in nazaj, da obiščejo prijatelje, znance in sorodnike, ali preprosto zaradi rekreacije. Očitno je da napadeni občinski odlok lahko poseže v njihov pravni položaj in da bi njegova razveljavitev ali odprava lahko izboljšala njihov pravni položaj. Menim, da restriktivno tolmačenje pravnega interesa pri pobudah za presojo ustavnosti ni prava pot za razbremenitev ustavnega sodišča, ki je seveda v resnici preobremenjeno. Prav tako sem prepričan, da priznavanje pravnega interesa ne sme biti odvisno od apriornega pogleda sodišča na vsebino pobude, torej od tega, ali se sodišču zdi pobuda še pred poglobljeno presojo upravičena in dobro utemeljena ali ne. Strinjam se, da bi tudi preširoko tolmačenje pravnega interesa lahko imelo škodljive posledice. Zato se strinjam s tem, da ustavno sodišče od primera do primera skrbno preučuje, ali ima pobudnik konkreten in neposreden pravni interes, še posebej v primerih, ko je potencialni krog zainteresiranih lahko zelo širok, kot to velja na primer pri posegih v prosti dostop do morja. Toda v obravnavanem primeru ni šlo samo za splošno izražen interes do nemotenega dostopa do morja, kar ima samo po sebi posebno težo glede na to, da gre za javno dobro, katerega bistvo je, da ostaja dostopno za vsakogar, da ga lahko uživa vsakdo, pa naj je doma ob morju ali kjer drugje. Ko gre za javno dobro bi veljalo zato uporabljati manj in ne bolj stroga merila, kot v drugih primerih. V obravnavanem primeru pa so prebivalci naselij iz neposredne bližine objekta, o katerem govori sprememba občinskega odloka, konkretno utemeljevali svoj interes, da se jim ne poseže v prosti dostop do morja, ki ga želijo in morejo vsakodnevno uživati. Pri tem ne gre samo za njihov splošno izražen interes, da je protiustavno komur koli, pa tudi njim, omejiti dostopa do morja, ampak so izkazali povsem neposredno in konkretno, da gre za poseg v njihovo vsakodnevno uživanje tega dostopa, ki bo preprečilo njihove sprehode in drugo rekreacijo ob morju. Ustavno sodišče je v nekaterih primerih, na primer, ko je šlo za spremembe volilnega sistema, dokaj široko priznavalo zadosten pravni interes (vsem) državljanom, čeprav le-ti niso izkazali konkretnega in neposrednega pravnega interesa, zaradi katerega bi bili bolj od drugih državljanov upravičeni sprožiti presojo ustavnosti. To se mi zdi v redkih in posebej utemeljenih primerih, upravičeno. Toda v primerjavi s takšno prakso je zanikanje konkretno in neposredno izkazanega pravnega interesa v obravnavanem primeru tako neutemeljeno in neprepričljivo obrazloženo, da že meji na arbitrarnost. dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov |
Vrsta akta: |
občinski predpis |
Vlagatelj: |
Andrej Susman in drugi, Piran ter Portorož |
Datum vloge: |
12.02.2001 |
Datum odločitve: |
12.04.2001 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US20762 |
