U-I-232/97

Opravilna št.:
U-I-232/97
Objavljeno:
OdlUS X, 155 | 13.09.2001
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2001:U.I.232.97
Akt:
Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih igre na srečo (Uradni list RS, št. 40/97) (ZLPPOD), 13. čl.
Izrek:
Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 13. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 40/97), se zavržeta.
Evidenčni stavek:
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča sindikat izkazuje pravni interes za vložitev pobude, čeprav izpodbijani predpis ne posega neposredno v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, bi pa lahko vplival na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj delavcev, katerih interese sindikat predstavlja in zastopa. Izpodbijana določba se nanaša na pravice oziroma pravni položaj delavcev, katerih interese zastopata sindikata kot pobudnika, zato bi bilo sindikatoma ob izpolnjevanju drugih procesnih predpostavk mogoče priznati pravni interes.

Pravni interes pobudnika, ki je kot procesna predpostavka določen v 24. členu ZUstS, mora biti podan ves čas postopka in tudi v času odločanja Ustavnega sodišča. Pravni interes (pravovarstvena potreba) je podan, če bi morebitna meritorna odločitev Ustavnega sodišča, s katero bi ugotovilo, da je bila izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, učinkovala na pravni položaj pobudnika. Ker bi Ustavno sodišče tudi v primeru, če bi ugotovilo neustavnost izpodbijane določbe, v skladu s 43. in 44. členom ZUstS lahko to zakonsko določbo le razveljavilo z učinkom za naprej, bi bila njena uporaba in učinkovanje preprečena le v postopkih lastninskega preoblikovanja, ki se do razveljavitve še ne bi pravnomočno končali. Pri že izvedenih postopkih lastninskega preoblikovanja, katerih vpis v sodni register je že postal pravnomočen, pa tudi morebitna razveljavitev izpodbijane določbe ne bi mogla več vplivati in spremeniti nastalega pravnega stanja.
Geslo:
Ustavno načelo: Enakost pred zakonom.
Lastnina: Lastninsko preoblikovanje igralnic.
Igre na srečo: Lastninsko preoblikovanje igralnic.
Ustavno sodišče, pristojnosti, postopek: Sindikat kot vlagatelj.
Pravni interes (procesna predpostavka ustavnosodnega postopka).
Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika.
Pravna podlaga:
Ustava, 14. čl.
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 23., 24., 25., 43., 44., 47. čl.
Opomba:
K obravnavani zadevi je bila s sklepom Ustavnega sodišča z dne 18. 11. 1999 pridružena zadeva št. U-I-253/97 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-232/97 - 19
13. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sindikata igralniških delavcev Slovenije iz Nove Gorice, ki ga zastopa predsednik IO Robert Semič, in Sindikata podjetja Hit iz Nove Gorice, ki ga zastopa predsednica Jožica Bole, na seji dne 13. septembra 2001

s k l e n i l o :

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 13. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 40/97), se zavržeta.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Sindikat igralniških delavcev Slovenije in Sindikat podjetja Hit izpodbijata 13. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (v nadaljevanju ZLPPOD), ker po njunem mnenju neutemeljeno izključuje zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce, da bi v postopku lastninskega preoblikovanja igralnic pridobili delnice podjetja, v katerem so ali so bili zaposleni. Po mnenju pobudnikov takšna ureditev pomeni kršitev z Ustavo zagotovljene pravice do enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj diskriminira delavce, zaposlene v igralnicah, ki prirejajo posebne igre na srečo, v primerjavi z delavci Loterije Slovenije in v primerjavi z vsemi ostalimi delavci v podjetjih, ki so se preoblikovala po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - ZLPP), ki so lahko pridobili delnice podjetja po pravilih o interni razdelitvi in notranjem odkupu. Po mnenju pobudnikov je takšno razlikovanje nedopustno, ker ni nobenega racionalnega argumenta za drugačno ureditev lastninskega preoblikovanja igralnic, ki prirejajo posebne igre na srečo. Pobudnika navajata, da tako Loterija Slovenije kot igralniška podjetja izvajajo igre na srečo, da gre v obeh primerih za trajno prirejanje iger na srečo na podlagi koncesije, da morata biti obe vrsti prirediteljev iger na srečo organizirani kot delniška družba in da so omejitve glede kapitalske strukture po Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95 in nasl. - ZIS) za obe vrsti prirediteljev enake, razen glede delničarstva zaposlenih.

B.

2. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 18. 11. 1999 obe pobudi zaradi skupnega obravnavanja združilo.

3. Sindikat igralniških delavcev Slovenije je svojo vlogo sicer opredelil kot zahtevo za presojo ustavnosti ZLPPOD. Po osmi alinei prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa reprezentativni sindikat za območje države, kadar so ogrožene pravice delavcev.

Glede na to, da Sindikat igralniških delavcev Slovenije ne spada med reprezentativne sindikate za območje države v smislu navedene določbe ZUstS (iz priložene kopije odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-194/93 z dne 11. 2. 1994 izhaja, da je Sindikat igralniških delavcev Slovenije reprezentativni sindikat v poklicu krupje), je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo.

4. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča sindikat izkazuje pravni interes za vložitev pobude, čeprav izpodbijani predpis ne posega neposredno v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, bi pa lahko vplival na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj delavcev, katerih interese sindikat predstavlja in zastopa (tako npr. sklep št. U-I-36/98 z dne 13. 10. 1999, OdlUS VIII, 222 in sklep št. U-I-285/97 z dne 12. 2. 1998, OdlUS VII, 29). Pobudnikoma bi bilo torej mogoče priznati pravni interes pod pogojem, če bi njuni člani sindikata imeli pravni interes za izpodbijanje predpisa, ki ga izpodbijata.

5. Določba 13. člena ZLPPOD ureja upravičence iz lastninskega preoblikovanja igralnic, na katere Republika Slovenija v določenem deležu prenese delnice preoblikovane družbe, ki prireja posebne igre na srečo. Vprašanje, ali bi med njimi kot upravičenci morali biti določeni tudi delavci (zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci) ali ne, je vprašanje, ki se nanaša na pravice oziroma pravni položaj dotičnih delavcev, katerih interese zastopata sindikata kot pobudnika. Zato bi bilo sindikatoma - če bi bile izpolnjene tudi druge procesne predpostavke - mogoče priznati pravni interes.

6. Vendar se je z dokončanjem postopkov lastninskega preoblikovanja igralnic izpodbijana določba izčrpala in s tem dejansko izgubila pravno veljavo. Ustavno sodišče o ustavnosti zakonov oziroma zakonskih določb, ki so med postopkom prenehale veljati, praviloma ne odloča. Odloča le, če "niso bile odpravljene posledice neustavnosti", torej le, če pobudnik izkaže svoj pravni interes za nadaljevanje postopka (47. člen ZUstS). Pravni interes pobudnika, ki je kot procesna predpostavka določen v 24. členu ZUstS, mora biti podan ves čas postopka in tudi v času odločanja Ustavnega sodišča. Zato je Ustavno sodišče oba pobudnika pozvalo, naj v primeru, če pri pobudi vztrajata, izkažeta pravni interes, dopisu pa priložilo mnenje Vlade z dne 15. 11. 2000 in odgovor Državnega zbora z dne 12. 1. 2001, iz katerih izhaja, da je lastninsko preoblikovanje obstoječih igralnic na podlagi ZLPPOD že izvedeno.

7. Pobudnika sta Ustavnemu sodišču odgovorila, da vztrajata pri pobudi, vendar s svojimi navedbami in priloženo kopijo tožbe družbe Hit, d.o.o., Nova Gorica, v še ne pravnomočno zaključeni zadevi zoper Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje zaradi odprave odločbe njene podružnice v Novi Gorici št. 380-22/93-IV/ŠK z dne 28. 6. 1996, nista izkazala obstoja pogojev za nadaljevanje postopka.

8. Kot izhaja iz 6. točke te obrazložitve, je procesna predpostavka za meritorno odločanje o ustavnosti izpodbijane zakonske določbe obstoj pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe pobudnika. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali bi morebitna meritorna odločitev Ustavnega sodišča, s katero bi ugotovilo, da je bila izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, učinkovala na pravni položaj pobudnika. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost izpodbijane določbe 13. člena ZLPPOD, bi v skladu s 43. in 44. členom ZUstS lahko navedeno zakonsko določbo le razveljavilo z učinkom za naprej, njena uporaba in učinkovanje pa bi bila preprečena le v postopkih lastninskega preoblikovanja, ki se do razveljavitve še ne bi pravnomočno končali.

9. Vlada in Državni zbor sta v zgoraj navedenih dopisih posredovala podatke o tem, da so bili vsi postopki lastninskega preoblikovanja na podlagi ZLPPOD že končani z vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register (po navedbah Vlade se je zadnja dne 8. 4. 1999 preoblikovala družba Casino Bled). Iz dopisa Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. R 1288/2001 z dne 4. 7. 2001 izhaja, da je tudi družba Hit že zaključila postopek lastninskega preoblikovanja in da je Sklep o vpisu lastninskega preoblikovanja opr. št. Srg 76798 z dne 9. 2. 1998 postal pravnomočen dne 14. 7. 1998. Priložena kopija tožbe družbe Hit, ki sta jo pobudnika posredovala, ne nasprotuje navedenim dejstvom in ne izkazuje, da bi lastninsko preoblikovanje v družbi Hit ne bilo pravnomočno zaključeno. Ne da bi se spuščalo v možni procesni oziroma meritorni izid navedene pravde, pa Ustavno sodišče ugotavlja, da tudi morebitni uspeh ne bi vplival na pravnomočen vpis lastninskega preoblikovanja družbe Hit v sodni register. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZLPPOD je lastninsko preoblikovanje izvedeno z dnem vpisa v sodni register, na podlagi katerega Republika Slovenija prevzame celotni osnovni kapital preoblikovanega subjekta, katerega delnice nato v skladu s 13. členom ZLPPOD v tridesetih dneh od njihove pridobitve prenese na z zakonom določene upravičence. Z vpisom v sodni register je torej lastninsko preoblikovanje izvedeno. Pri že izvedenih postopkih lastninskega preoblikovanja, katerih vpis v sodni register je že postal pravnomočen, tudi morebitna razveljavitev izpodbijane določbe ne bi mogla več vplivati in spremeniti nastalega pravnega stanja.

10. Ker pobudnika nista izkazala, da bi morebitna razveljavitev te določbe še lahko vplivala na pravni položaj delavcev, katerih interese zastopata, je Ustavno sodišče pobudi zaradi pomanjkanja pravnega interesa (pravovarstvene potrebe) zavrglo.

C.

11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ude, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.


Namestnik predsednika
dr. Lojze Ude



Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Udeta 

Glasoval sem proti zavrženju pobud Sindikata igralniških delavcev Slovenije in Sindikata podjetja HIT za začetek postopka za oceno ustavnosti 13. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 40/97, v nadaljevanju ZLPPOD). Mnenja sem namreč, da oba pobudnika imata pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe in da bi moralo Ustavno sodišče odločati o utemeljenosti teh pobud, ne pa pobudi zavreči.

Sklep o zavrženju obrazlaga večina, ki ga je izglasovala, zlasti s stališčem, da je lastninsko preoblikovanje igralnic že končano, da so tudi vpisi v sodni register že pravnomočni in da tudi morebitni uspeh pobudnikov ne bi vplival na pravnomočen vpis lastninskega preoblikovanja (zlasti družbe HIT) v sodni register. Po mnenju večine morebitna razveljavitev izpodbijane določbe ne bi mogla več vplivati in spremeniti nastalega pravnega stanja. Mnenja sem, da tako razlagovanje ne drži:

1. Ustavno sodišče je res v nekaterih ustavnih sporih, v katerih je ocenjevalo ustavnost zakonov, zavzelo stališče, da pobudnik nima več pravnega interesa za presojo ustavnosti zakona, ki več ne velja, kolikor ne tečejo v zvezi z izpodbijanim zakonom sodni ali upravni postopki, ki jih je pobudnik sprožil in na katerih izid bi razveljavitev zakona s strani Ustavnega sodišča lahko vplivala.

Vendar pa so v takih primerih nastopali pobudniki, ki so imeli možnost sprožiti posamične postopke in nastopati kot stranke ali udeleženci v takih postopkih. V tem primeru pa gre za pravni položaj, ko pobudnika kot sindikata izpodbijata zakon, ki delavcem (članom sindikata) ni priznal nikakršnih pravic v postopku lastninskega preoblikovanja igralnic. Ne delavci sami ne sindikati torej niso mogli sprožiti nobenega postopka, v katerem bi uveljavljali svoje pravice, saj so izpodbijali zakon prav iz razloga, da jim teh pravic ni priznal. Vsaka vložitev pravnega sredstva pri Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij bi se torej nujno končala z zavrženjem.

Zahtevati od delavcev oziroma sindikatov, da bi v času vložitve pobude za oceno ustavnosti zakona začeli postopke, za vložitev katerih jim zakon ni priznaval pravnega interesa in nato v teh postopkih trdili, da je predpis, ki jim ne daje pravnega interesa (ker jim ne priznava v postopku lastninskega preoblikovanja materialnopravnih upravičenj), v nasprotju z Ustavo, pa je pravno nesprejemljivo. Takemu stališču je mogoče očitati skrajni formalizem, upoštevaje zlasti okoliščino, da so pobudniki sprožili ustavni spor že leta 1997.

2. Po mnenju večine bi morali delavci ali sindikati izpodbijati tudi vpis v sodni register, čeprav jim Zakon o sodnem registru prav tako ne daje te možnosti. Ta zakon namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da se lahko pritoži zoper sklep o vpisu v register udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Prav izpodbijani zakon pa udeležencem ne priznava nobenega materialnopravnega upravičenja, ki bi jim dajal pravni interes za pritožbo zoper sklep registrskega sodišča. Začarani krog torej| Delavci ali sindikat naj bi najprej uveljavljali svoje pravice v postopku lastninskega preoblikovanja, čeprav jim zakon, ki to preoblikovanje ureja, ni priznaval nobenih upravičenj, nato pa naj bi izpodbijali sklep o vpisu v register, čeprav tudi na podlagi zakona, ki ureja registrski postopek, te možnosti nimajo.

3. Ne drži tudi splošna ugotovitev, da po zaključku lastninskega preoblikovanja ni mogoče razveljaviti zakonskega predpisa, ki tako preoblikovanje ureja. To bi namreč pomenilo, da Ustavno sodišče ne bi moglo presojati ustavnosti zakona, ki bi na primer (blizu take ureditve je tudi izpodbijani zakon) prenesel ves družbeni kapital v last nekaterih pravnih ali fizičnih oseb. Ustavno sodišče bi nad takim zakonom moralo dvigniti roke, čeprav ni nobenega dvoma, da je tak zakon hipotetično lahko globoko protiustaven. V tem konkretnem primeru je Republika Slovenija postala na podlagi prvega odstavka 3. člena ZLPPOD lastnica vsega družbenega kapitala v organizacijah, ki upravljajo dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo. Na podlagi 13. člena istega zakona je Republika Slovenija dolžna prenesti na slovenski odškodninski sklad, kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na lokalne skupnosti skupaj 60 % kapitala v obliki navadnih delnic. Na podlagi določb istega člena obdrži RS participativne prednostne delnice za 40 % kapitala, jih najprej da v uživanje obema skladoma in jih nanju dokončno prenese, kolikor jih ne uporabi za prodajo pooblaščenim investicijskim družbam v skladu z zakonom, ki določa vrsto in obseg dodatnega premoženja, namenjenega prodaji pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate (torej za polnjenje tako imenovane "privatizacijske luknje"). Kot mi je znano, ta postopek v času odločanja Ustavnega sodišča še ni bil končan, tako da bi bilo mogoče v primeru razveljavitve zakona naknadno razdeliti delavcem delnice oziroma te delnice pred tem odvzeti državi.


dr. Lojze Ude
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Sindikat igralniških delavcev Slovenije, Nova Gorica
Datum vloge:
18.09.1997
Datum odločitve:
13.09.2001
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US20958