Opravilna št.: |
Up-202/01 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 09.10.2001 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2001:Up.202.01 |
Akt: |
Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 558/2000 z dne 1. 3. 2001 |
Izrek: |
Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 558/2000 z dne 1. 3. 2001, se: - v delu, v katerem izpodbijata odločitev, da se obdolženca oprostita obtožbe, da sta storila kaznivo dejanje obrekovanja in da se zavrže obtožba, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, zavrže; - v delu, v katerem izpodbijata izrek o stroških kazenskega postopka, ne sprejme. |
Evidenčni stavek: |
Zgolj dejstvo, da je bil pritožnik stranka v kazenskem postopku še ne pomeni, da je aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Izpodbijana oprostilna sodba v kazenskem postopku se namreč na pritožnika - zasebnega tožilca v kazenskem postopku neposredno ne nanaša, saj z njo ni bilo odločeno o njegovih pravicah. Ker je ustavno pritožbo po stališču Ustavnega sodišča vložila neupravičena oseba, jo je bilo treba zavreči. Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na izrek o stroških kazenskega postopka, saj je z njim odločeno o obveznosti pritožnikov. Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo. |
Geslo: |
Neupravičena oseba kot vlagatelj ustavne pritožbe. Zasebni tožilec. Stroških postopka. Enako varstvo pravic. Pravica do zasebne lastnine. Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Ustava, 22., 33. čl. Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 50., 3. al. 1. odst. in 1. al. 2. odst. 55. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-202/01-4 9. 10. 2001 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. na seji senata dne 9. oktobra 2001 s k l e n i l o : Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 558/2000 z dne 1. 3. 2001, se: - v delu, v katerem izpodbijata odločitev, da se obdolženca oprostita obtožbe, da sta storila kaznivo dejanje obrekovanja in da se zavrže obtožba, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, zavrže; - v delu, v katerem izpodbijata izrek o stroških kazenskega postopka, ne sprejme. O b r a z l o ž i t e v A. 1. Pritožnika sta kot zasebna tožilca iz kazenskega postopka vložila ustavno pritožbo zoper zgoraj navedeno odločbo sodišča. S to je Višje sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti spremenilo prvostopenjsko oprostilno sodbo in sicer tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe, da sta storila kaznivi dejanji obrekovanja po prvem in drugem odstavku 170. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju KZ), po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) in na podlagi 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo obtožbo, da sta obdolženca storila kaznivi dejanji žaljive obdolžitve po drugem in prvem odstavku 171. člena KZ. Z izpodbijano sodbo in sklepom je bilo pritožnikoma naloženo tudi plačilo stroškov postopka, pri čemer je bila povprečnina za vsakega od njiju odmerjena na 100 000 SIT. 2. Pritožnika v zvezi z izpodbijano oprostilno sodbo zatrjujeta kršitev določb procesnega prava. Navajata, da je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je pritožniku A. A. odreklo status upravičenega tožilca in zasebno tožbo (obtožbo) zavrglo, onemogočilo uveljavitev ustavne pravice varstva pravic zasebnosti in osebnostih pravic, zlasti pravice do časti in dobrega imena iz 35. člena Ustave. Vsebinsko pa naj bi sodišče pritožniku A. A. odreklo tudi pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Kršitev določb kazenskega postopka pa zatrjujeta tudi v zvezi z odločitvijo o stroških pritožbenega postopka. Višje sodišče naj ne bi upoštevalo določbe drugega odstavka 98. člena ZKP, ki določa, da se povprečnina ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist, kot je namreč v predmetni zadevi. Zaradi takšne kršitve in odločitve višjega sodišča, da morata pritožnika plačati vsak po 100 000 SIT povprečnine, naj bi bila podana tudi kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pritožnika predlagata, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo odpravi ali razveljavi iz zadevo vrne v ponovno odločanje Višjemu sodišču v Ljubljani. B. - I. 3. Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. 4. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up- 168/98. B. - II. 5. Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na izrek o stroških kazenskega postopka, saj je z njim odločeno o obveznosti pritožnikov. 6. Pritožnika zatrjujeta nepravilno uporabo ZKP pri odločitvi o stroških kazenskega postopka, konkretno pri odmeri povprečnine. Zaradi takšne nepravilne uporabe procesnega prava, pa naj bi bila kršena tudi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo, ali je bilo pri odločanju o stroških kazenskega postopka pravilno uporabljeno pravo. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče torej lahko presoja le, ali je bila zaradi nepravilne uporabe zakona kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Takšnih kršitev, ki bi utemeljevala kršitev 33. člena Ustave, pa pritožnika ne izkažeta. Odločitev tudi ni tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, zato z njo tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave. 7. Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo. C. 8. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 - Poslovnik) in na podlagi tretje alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk in član dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je glede prve alinee izreka dal pritrdilno ločeno mnenje. Predsednica senata: dr. Mirjam Škrk Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da pritožnik kot subsidiarni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev. dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
21.05.2001 |
Datum odločitve: |
09.10.2001 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US21003 |
