Opravilna št.: |
Up-118/01 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 09.10.2001 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2001:Up.118.01 |
Akt: |
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 332/2000 z dne 9. 11. 2000 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 268/97 z dne 22. 11. 1999 |
Izrek: |
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 332/2000 z dne 9. 11. 2000 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 268/97 z dne 22. 11. 1999 se: - v delu, v katerem izpodbija odločitev, da se obdolženec oprosti obtožbe, da je storil kaznivo dejanje obrekovanja, zavrže; - v delu, v katerem izpodbija izrek o stroških kazenskega postopka, ne sprejme. |
Evidenčni stavek: |
Zgolj dejstvo, da je bil pritožnik stranka v kazenskem postopku še ne pomeni, da je aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Izpodbijana oprostilna sodba v kazenskem postopku se namreč na pritožnika - zasebnega tožilca v kazenskem postopku neposredno ne nanaša, saj z njo ni bilo odločeno o njegovih pravicah. Ker je ustavno pritožbo po stališču Ustavnega sodišča vložila neupravičena oseba, jo je bilo treba zavreči. Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na izrek o stroških kazenskega postopka, saj je z njim odločeno o obveznosti pritožnice. Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo. |
Geslo: |
Neupravičena oseba kot vlagatelj ustavne pritožbe. Zasebni tožilec. Stroških postopka. Enako varstvo pravic. Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Ustava, 22. čl. Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 50., 3. al. 1. odst. in 1. al. 2. odst. 55. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-118/01 9. 10. 2001 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 9. oktobra 2001 s k l e n i l o : Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 332/2000 z dne 9. 11. 2000 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 268/97 z dne 22. 11. 1999 se: - v delu, v katerem izpodbija odločitev, da se obdolženec oprosti obtožbe, da je storil kaznivo dejanje obrekovanja, zavrže; - v delu, v katerem izpodbija izrek o stroških kazenskega postopka, ne sprejme. O b r a z l o ž i t e v A. 1. Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil obdolženec oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje obrekovanja po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 170. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ). Obtožbo je pritožnik vložil kot zasebni tožilec. Z izpodbijanima sodbama je bilo pritožniku naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka, pri čemer je bila povprečnina pred prvostopenjskim sodiščem odmerjena na 30 000 SIT, pred drugostopenjskim pa na 70 000 SIT. 2. Pritožnik v zvezi z oprostilno sodbo zatrjuje kršitev pravice enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). V zvezi z izpodbijanim izrekom o stroških kazenskega postopka pa pritožnik navaja, da je bila kršena zakonitost, ker sodišče za takšno višino povprečnine ni imelo podlage v spisu, zato tudi ni moglo odločati na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 92. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Po mnenju pritožnika dejansko stanje v zvezi z odmero stroškov sploh ni bilo ugotovljeno, saj naj bi tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko sodišče povprečnino določili na podlagi predsodkov. Pritožnik opozarja še na razliko med višino povprečnine, določene pred prvo in pred drugostopenjskim sodiščem in zastavlja vprašanje, zakaj takšna razlika. Predlaga, naj Ustavno sodišče opravi glavno obravnavo in sodbo Višjega sodišča odpravi. B. - I. 3. Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. 4. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/2001), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-168/98. B. - II. 5. Dopustna pa je ustavna pritožba v delu, v katerem se nanaša na izrek o stroških kazenskega postopka, saj je z njim odločeno o obveznosti pritožnika. 6. Pritožnik smiselno zatrjuje nepravilno uporabo ZKP in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pri odločitvi o stroških kazenskega postopka, konkretno pri odmeri povprečnine. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo, ali je bilo pri odločanju o stroških kazenskega postopka pravilno uporabljeno pravo in popolno ugotovljeno dejansko stanje. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče torej lahko presoja le, ali je bila zaradi nepravilne uporabe zakona in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Takšnih kršitev pa pritožnik niti ne izkaže. Odločitev pa tudi ni tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, zato z njo tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave. 7. Ker je ustavno pritožbo v delu, v katerem izpodbija odločitev o oprostitvi od obtožbe zavrglo, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do pritožnikovega predloga za razpis javne obravnave. Ker pa z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo. C. 8. Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98 - Poslovnik) in na podlagi tretje alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je glede prve alinee izreka dal pritrdilno ločeno mnenje. Predsednica senata: dr. Mirjam Škrk Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da pritožnik kot subsidiarni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev. dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
27.03.2001 |
Datum odločitve: |
09.10.2001 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US21005 |
