Opravilna št.: |
Up-175/01 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 09.10.2001 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2001:Up.175.01 |
Akt: |
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1027/2000 z dne 23. 1. 2001 |
Izrek: |
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1027/2000 z dne 23. 1. 2001 se zavrže. |
Evidenčni stavek: |
Zgolj dejstvo, da je bil pritožnik stranka v kazenskem postopku še ne pomeni, da je aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Izpodbijana oprostilna sodba v kazenskem postopku se namreč na pritožnika - zasebnega tožilca v kazenskem postopku neposredno ne nanaša, saj z njo ni bilo odločeno o njegovih pravicah. Ker je ustavno pritožbo po stališču Ustavnega sodišča vložila neupravičena oseba, jo je bilo treba zavreči. |
Geslo: |
Neupravičena oseba kot vlagatelj ustavne pritožbe. Zasebni tožilec. Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 50., 3. al. 1. odst. 55. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-175/01 9. 10. 2001 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 9. oktobra 2001 s k l e n i l o: Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1027/2000 z dne 23. 1. 2001 se zavrže. O b r a z l o ž i t e v 1. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo, s katero je Višje sodišče v Ljubljani spremenilo sklep prvostopnega sodišča tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja razžalitve, ki jo je vložil pritožnik kot zasebni tožilec. 2. V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 35. člena Ustave. Ne strinja se s stališčem, da je obdolženec žalil pritožnika pri obrambi svojih pravic. Navaja, da kazenska sodišča s svojo prakso redno odrekajo kazenskopravno varstvo v primeru posegov v čast in dobro ime. Pritožnik meni, da je takšno ravnanje protiustavno. 3. Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. 4. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-168/98. 5. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje. Predsednica senata: dr. Mirjam Škrk Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da zasebni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev. Ustavni pritožnik A. A. v svoji pritožbi poudarja, da mu gre izključno za to, da bi opral svojo čast in dobro ime, da mu ne gre za odškodnino (kar bi bilo seveda povsem legitimno) oz. izrabljanje kazenskega postopka v civilnopravne namene. Gre mu le za moralno zadoščenje. Čeprav to ni edini razlog, zaradi katerega se zavzemam za to, da bi imeli tudi zasebni tožilci možnost sprožiti ustavno pritožbo, se mi zdi posebno pomemben. Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno o tem, da oseba, ki jo je tožil ustavni pritožnik, ni storila kaznivega dejanja in glede na to, da se tudi podpisani strinjam s tem, da sodba ustavnega sodišča ne bi smela poseči v pravnomočno oprostilno sodbo, ostaja relativno malo prostora za ugotovitev, ki ne bi problematizirala oprostilne kazenske sodbe, sočasno pa bi ugotovila, da so bile (če so bile) kršene pritožnikove procesne garancije v kazenskem postopku. S tega vidika je ugotovitvena sodba Ustavnega sodišča o kršenju pritožnikovih pravic lahko tisto občutljivo in nadvse koristno sredstvo, ki da pritožniku moralno zadoščenje, ne da bi poseglo v ustavne pravice tistega, ki je bil pravnomočno oproščen v kazenskem postopku. Po mojem prepričanju bi v nekaterih primerih samo s tako ugotovitveno sodbo ustavnega sodišča vzpostavili pravično ravnotežje, ki so ga porušile kršitve procesnih pravic zasebnega tožilca v kazenskem postopku. Čeprav takšna ugotovitvena sodba ne more in ne sme poseči v vprašanje krivde pravnomočno oproščenega, pa je lahko pomembna ne samo kot moralno zadoščenje tistemu, ki so mu bile kršene procesne pravice, ampak bi imela tudi pomemben vpliv na to, da se podobne kršitve procesnih pravic zasebnih tožilcev pred sodišči ne bodo ponavljale. S tega vidika je argumentacija ustavnega pritožnika A. A., ki mu ne gre za odškodnino pomemben argument zoper stališče, da naj se kršitve pravic zasebnih tožilcev uveljavljajo v civilni pravdi in ne z ustavno pritožbo. Dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
30.04.2001 |
Datum odločitve: |
09.10.2001 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US21009 |
