Opravilna št.: |
Up-263/01 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 05.11.2001 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2001:Up.263.01 |
Akt: |
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča na Ptuju št. K 218/2001 z dne 8. 6. 2001 |
Izrek: |
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča na Ptuju št. K 218/2001 z dne 8. 6. 2001 se zavrže. |
Evidenčni stavek: |
Ker pritožnik ni izkazal, da bi zoper izpodbijano odločitev izčrpal pritožbo kot redno pravno sredstvo in zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo, ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. V delu ustavne pritožbe, v katerem pritožnik izpodbija zakonitost posega v ustavne pravice z dejanjem, ta ni izkazal izčrpanosti upravnega spora po drugem odstavku 157. člena Ustave. Zato tudi v tem delu, niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo ustavne pritožbe in jo je bilo treba zavreči. |
Geslo: |
Pripor v skrajšanem postopku pred Okrajnim sodiščem. Ponovitvena nevarnost. Predhodno izčrpanje vseh pravnih sredstev kot procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe. Nezakonita dejanja. Varstvo osebne svobode. Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Ustava, 19., 157. čl. Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 2. al. 1. odst. 55. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-263/01-9 5. 11. 2001 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., trenutno v priporu v ZPKZ Z., ki ga zastopa B. B.-B., odvetnica na V. na seji senata dne 5. novembra 2001 s k l e n i l o : Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča na Ptuju št. K 218/2001 z dne 8. 6. 2001 se zavrže. O b r a z l o ž i t e v 1. Pritožnik z ustavno pritožbo, ki jo je vložil dne 14. 6. 2001, izpodbija sklep Okrajnega sodišča, s katerim mu je bil po vložitvi obtožnega predloga podaljšan pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št, 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 20. člena Ustave (odreditev in trajanje pripora) in 19. člena Ustave (varstvo osebne svobode). Navaja, da je bil zoper njega odrejen pripor zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ), ki se preganja na obtožni predlog. Zato meni, da bi glede na določbo 432. člena ZKP pripor lahko trajal največ petnajst dni in bi bilo sodišče glede na to, da je bil obtožni predlog vložen 11. 5. 2001, dolžno postopati po določbi 207. oziroma 272. člena ZKP. Meni, da je po sklepu preiskovalnega sodnika osumljenec lahko v priporu največ mesec dni od dneva odvzema prostosti, po tem času pa le na podlagi sklepa o podaljšanju pripora, ki mu mora biti vročen v predpisanem roku in obrazložen. Pri tem navaja, da mu je dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča na Ptuju s sklepom št. Kpd 106/2001 z dne 9. 5. 2001 odredil pripor, katerega začetek je bilo šteti od 8. 5. 2001 od 15. 30 ure dalje. Pri tem poudarja, da je od 8. 6. 2001 nezakonito v priporu, saj naj mu do izteka roka po 205. členu ZKP in 20. členu Ustave ne bi bil vročen sklep o podaljšanju pripora. Zato bi ga morala Uprava zaporov v Mariboru takoj izpustiti, ne pa da je njegovo zahtevo in zahtevo zagovornice zavrnila z obrazložitvijo, da bo počakala na sklep o podaljšanju pripora. Ta naj bi mu bil potem, ko ga je Okrajno sodišče po faksu poslalo Upravi zaporov, vročen 10. 6. 2001 ob 11. 50 uri, torej po izteku roka z dne 8. 6. 2001 ob 15. 30 uri. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. 2. Po določbi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvrštivijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS). 3. Zoper sklep o podaljšanju pripora je po določbi tretjega odstavka 207. člena ZKP dopustno vložiti pritožbo kot redno pravno sredstvo, po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP pa tudi zahtevo za varstvo zakonitosti. Ker pritožnik ni izkazal niti tega, da je zoper izpodbijano odločitev izčrpal pritožbo kot redno pravno sredstvo, ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. 4. Uveljavljanje kršitve 19. člena Ustave, ki naj bi bila storjena s tem, da je bil pritožnik v priporu določen čas brez izdane sodne odločbe, ne more biti predmet ustavne pritožbe zoper izpodbijani akt. Izpodbijani sklep Okrajnega sodišča na Ptuju učinkuje od njegove vročitve pritožniku in se zato ne more nanašati na čas odvzem prostosti pred tem. V tem delu ustavne pritožbe bi lahko šlo le za to, da je bila z morebitnim nezakonitim dejanjem, ki naj ne bi imelo podlage v sodni odločbi, kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v upravnem sporu pristojno sodišče (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-185/95 z dne 24. 10. 1996, OdlUS, V, 186). Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da pritožnik v tem primeru ni izčrpal vseh pravnih sredstev (upravnega spora). Zato kršitve pravice, ki jo pritožnik uveljavlja v tem delu, ni bilo mogoče obravnavati v okviru te ustavne pritožbe in je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči. 5. Glede na prej navedeno je treba ustavno pritožbo zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev pred njeno vložitvijo v celoti zavreči. 6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnika Fišer in Ribičič sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Predsednica senata: dr. Mirjam Škrk Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča Glasoval sem za odločitev senata in s tem za zavrženje ustavne pritožbe. Sklep o tem upošteva dosedanjo prakso Ustavnega sodišča v podobnih primerih, ki izhaja iz na načelni ravni prepričljivega pravnega stališča, da "ne more biti predmet ustavne pritožbe zoper izpodbijani akt", če je bil nekdo nezakonito v priporu pred časom, ko je bil izdan ta akt. Gre torej za primer, v katerem bi pritožnik lahko po izteku časa, na katerega se je nanašal prejšnji akt, zahteval in tudi dosegel izpustitev, ker akt, na podlagi katerega je v priporu po poteku v njem določenega roka izgubi pravno moč, eventualni nov akt o priporu pa še ni bil izdan. To pomeni, da bi moral pritožnik po poteku časa za pripor, določenega v prejšnjem aktu, zahtevati izpustitev in v primeru nezakonitega nadaljevanja pripora, izpodbijati kršitev pritožnikove pravice do osebne svobode v upravnem sporu. Ker te možnosti pritožnik ni izčrpal, je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo. Postavlja se vprašanje, ali se lahko navedena pot (upravni spor) izpodbijanja nezakonitega dejanja, šteje za učinkovito pravno sredstvo? Ustavno sodišče je že večkrat odločilo enako, kot v tem primeru, kljub temu pa se v praksi ne dogaja, da bi prizadeti in njihovi zagovorniki upoštevali to stališče Ustavnega sodišča in se uprli nezakonitemu priporu po času, določenem v sklepu o priporu. Zato je namen tega pritrdilnega ločenega mnenja opozoriti na to, da morajo prizadeti, ki so v priporu in njihovi zagovorniki, paziti na potek roka in ukrepati takoj z zahtevo po izpustitvi in upravnim sporom, če ta zahteva ni uspešna. To opozorilo je prvi razlog, da sem napisal tole pritrdilno ločeno mnenje. Drugi razlog je v tem, da po mojem mnenju v nekaterih primerih upravni spor zoper nezakonito dejanje sploh ne more biti, niti na načelni ravni, učinkovito pravno sredstvo zoper domnevno nezakonit pripor. Logika iz obrazložitve Sklepa Ustavnega sodišča Up-263/01 namreč ne zdrži v tistih primerih, v katerih prizadeti ne bi mogel doseči izpustitve zaradi poteka roka o priporu, določenega v sodni odločbi. V takšnih primerih očitno ne gre za to, da bi bil upravni spor zoper nezakonito dejanje učinkovito pravno sredstvo in bo moralo Ustavno sodišče priznati pritožniku pravico, da izpodbija akt, na podlagi katerega je v priporu ne le do poteka v njem določenega roka, ampak tudi po njem. Ker v obravnavanem primeru ne gre za takšen primer, sem glasoval za Sklep, s katerim je bila pritožnikova ustavna pritožba zavržena. dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
14.06.2001 |
Datum odločitve: |
05.11.2001 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US21057 |
