Opravilna št.: |
Up-634/02 |
Objavljeno: |
Uradni list RS, št. 94/2002 in OdlUS XI, 279 | 28.10.2002 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2002:Up.634.02 |
Akt: |
Sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 216/2002 z dne 20. 10. 2002 Odločba Občinske volilne komisije Občine Dobje št. 006-07/02-15 z dne 17. 10. 2002 |
Izrek: |
Sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 216/2002 z dne 20. 10. 2002 se razveljavi. Odločba Občinske volilne komisije Občine Dobje št. 006-07/02-15 z dne 17. 10. 2002 se odpravi. Kandidatura C. C., roj. 23. 4. 1965, s stalnim prebivališčem Z. 19, V. pri U., za članico Občinskega sveta Občine Dobje na rednih volitvah 10. 11. 2002 se potrdi. |
Evidenčni stavek: |
Če je organ politične stranke po njenih pravilih pristojen določiti kandidature v več občinah, te določi z ločenim glasovanjem za vsako posamezno občino, pri katerem sodelujejo samo člani stranke iz te občine. Vendar tudi, če postopek ni bil izveden tako, ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, če je mogoče nedvoumno ugotoviti, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki imajo volilno pravico v občini, za organe katere določajo kandidate ali kandidatno listo. Ustavno sodišče je odločilo tudi o sporni pravici, saj je bilo to na podlagi podatkov v spisu mogoče ter nujno zaradi narave pravice in odprave posledic njene kršitve. Ker volilni postopki za lokalne volitve že tečejo in so predpisani roki za posamezna volilna opravila zelo kratki, namreč obstaja nevarnost, da Občinska volilna komisija ne bi pravočasno potrdila spornih kandidatur, kar pa je pogoj za nastop na volitvah in torej pogoj za izvrševanje (pasivne) volilne pravice. |
Geslo: |
Lokalne volitve, potrditev kandidatur za občinske svetnike in župane. Volilna pravica. Odločitev o sporni pravici. Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Ustava (URS), 43. čl. Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), 51., 97. čl. Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 1. odst. 59., 60. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-634/02-9 28. 10. 2002 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi politične stranke A. A. A. A. - SEG, Ž., ki jo zastopa generalni sekretar B. B., na seji dne 28. oktobra 2002 odločilo: 1. Sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 216/2002 z dne 20. 10. 2002 se razveljavi. 2. Odločba Občinske volilne komisije Občine Dobje št. 006-07/02- 15 z dne 17. 10. 2002 se odpravi. 3. Kandidatura C. C., roj. 23. 4. 1965, s stalnim prebivališčem Z. 19, V. pri U., za članico Občinskega sveta Občine Dobje na rednih volitvah 10. 11. 2002 se potrdi. Obrazložitev A. 1. Ustavna pritožnica izpodbija v izreku navedeno sodbo, s katero je Upravno sodišče zavrnilo pritožbo zoper odločbo Občinske volilne komisije Občine Dobje (v nadaljevanju OVK) št. 006-07/02- 15 z dne 17. 10. 2002, in smiselno zatrjuje, da ji je bila s tem kršena volilna pravica iz 43. člena Ustave. OVK ni potrdila kandidature C. C. za članico Občinskega sveta Občine Dobje, ker naj bi bila določena v nasprotju z 51. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZLV). Po navedeni določbi ZLV smejo pri določanju kandidatur sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. OVK je iz listin, ki so ji bile predložene ob vložitvi kandidature, ugotovila, da so pri določanju kandidatur sodelovali poleg članov stranke z volilno pravico in s stalnim prebivališčem v Občini tudi člani stranke, ki teh pogojev niso izpolnjevali. Po mnenju OVK je takšno določanje kandidatov v neskladju z 51. členom ZLV in zato nezakonito. Enako stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče v izpodbijani sodbi. B. 2. Senat Ustavnega sodišča je dne 24. 10. 2002 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče sklep o sprejemu ustavne pritožbe in ustavno pritožbo vročilo Upravnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo. Ustavna pritožba je bila vročena tudi OVK, ki nanjo ni odgovorila. 3. Po določbi prvega odstavka 97. člena ZLV ima zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov, vsak kandidat ali predstavnik kandidature pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore. Ustavna pritožnica v navedeno kategorijo oseb, ki lahko zahtevajo varstvo volilne pravice, ne sodi. Vendar ji je Ustavno sodišče priznalo položaj upravičene osebe, ker jo je Upravno sodišče štelo za stranko in je o njeni pritožbi tudi odločilo z izpodbijano sodbo. 4. V obravnavanem primeru ustavna pritožnica uveljavlja kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave. Zato je treba odgovoriti na vprašanje, ali je pravno stališče, na katerem temelji izpodbijana odločitev sodišča, v skladu z Ustavo. Gre za stališče, po katerem je določitev kandidatov, ki jih določi politična stranka, in pri kateri so sodelovali poleg članov stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, tudi člani stranke, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, v neskladju z Ustavo. 5. ZLV v 51. členu določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili, in da smejo sodelovati pri določanju kandidatov samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Določba je jasna in iz nje izhaja, da ne morejo določiti kandidatov v občini člani stranke, ki nimajo volilne pravice in stalnega prebivališča v tej občini (besedna razlaga in uporaba argumenta a contrario). Za oceno, ali je kandidatura določena zakonito, je torej ključno vprašanje, ali so pri njenem določanju sodelovali člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz 51. člena ZLV in ali so podprli kandidaturo. To mora biti razvidno iz zapisnika volilnega organa stranke, ki je določala kandidaturo. Namen v 51. členu ZLV določenih pogojev je zagotoviti, da določajo kandidaturo v posameznih občinah člani stranke iz te občine. 6. Iz izpodbijanih aktov izhaja, da je OVK ugotovila, da so pri določanju kandidature sodelovali člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz 51. člena ZLV, in člani stranke, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Takšno ravnanje bi sicer lahko pripeljalo do kršitve pravila iz drugega stavka 51. člena ZLV, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Iz zapisnika o delu organa stranke, ki je določil kandidature, namreč nedvoumno izhaja, da so bile vse kandidature potrjene soglasno. To pa pomeni, da so člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz 51. člena ZLV, ker imajo stalno prebivališče v Občini Dobje, potrdili kandidature za organe te občine. Res je, da bi se v primerih, ko je organ politične stranke po njenih pravilih pristojen določiti kandidature v več občinah, z ločenim glasovanjem za vsako posamezno občino, pri katerem bi sodelovati samo člani stranke iz te občine, preprečil vsak dvom v zakonitost izvedenega postopka. Vendar tudi, če postopek ni bil izveden tako, ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, če je mogoče nedvoumno ugotoviti, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz 51. člena ZLV. 7. Z izpodbijanima odločitvama je bila zato kršena volilna pravica iz 43. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, odločbo OVK pa odpravilo. Ustavno sodišče je na podlagi 60. člena ZUstS odločilo tudi o sporni pravici, saj je bilo to na podlagi podatkov v spisu mogoče ter nujno zaradi narave pravice in odprave posledic njene kršitve. Ker volilni postopki za lokalne volitve že tečejo in so predpisani roki za posamezna volilna opravila zelo kratki, namreč obstaja nevarnost, da OVK ne bi pravočasno potrdila kandidature C. C. za članico Občinskega sveta. Potrditev kandidature je pogoj za nastop na volitvah in torej pogoj za izvrševanje (pasivne) volilne pravice. C. 8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena in 60. člena ZUstS ter tretje alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Krisper Kramberger in Škrk ter sodnik Tratnik. Sodnica Škrk je dala odklonilno ločeno mnenje, sodnik Fišer pa pritrdilno ločeno mnenje. Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj Up-634/02 28. 10. 2002 Odklonilno ločeno mnenje sodnice dr. Škrk, ki se mu v tč. 4 pridružuje sodnica mag. Krisper Kramberger
1. V postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. A. A., Ž., ki jo je vložila proti sodbi Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 216/2002 z dne 20. 10. 2002 v zvezi z Odločbo Občinske volilne komisije Občine Dobje št. 006-07/02 z dne 17. 10. 2002, sem glasovala proti odločbi Ustavnega sodišča z dne 28. 10. 2002, ker sem se zavzemala za procesno rešitev, da se namreč ustavna pritožba A. A. A. A. zavrže. 2. Ne strinjam se s točko 3. obrazložitve odločbe, kjer je sicer uvodoma pravilno ugotovljeno, da ima po določbi prvega odstavka 97. člena ZLV zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov, vsak kandidat ali predstavnik kandidature pritožbo na Upravno sodišče in da ustavna pritožnica ne sodi v kategorijo oseb, ki lahko zahtevajo varstvo volilne pravice. Ne morem pa se strinjati z nadaljnjo ugotovitvijo Ustavnega sodišča, da se ustavni pritožnici prizna položaj upravičene osebe in posledično s tem aktivno legitimacijo vložiti ustavno pritožbo, ker jo je Upravno sodišče štelo za stranko in je o njeni pritožbi (neugodno zanjo) odločilo z izpodbijano sodbo. 3. Nasprotno temu menim, da Ustavno sodišče glede na svoj ustavnopravni položaj in glede na svojo pristojnost, ki mu je naložena z Ustavo in z Zakonom o ustavnem sodišču (ZUstS), za razliko od drugih sodišč v državi, samo odloča o svoji pristojnosti (competence de la competence) in posledično tudi neodvisno od drugih sodišč o vseh procesnih predpostavkah, ki so povezane s tem vprašanjem. Zato menim, da bi moralo Ustavno sodišče v predmetni zadevi neodvisno od Upravnega sodišča, ki je v tem primeru preko določbe 97 člena ZLV priznalo legitimacijo politični stranki, o tem odločiti kot o samostojnem procesnem vprašanju in ustavno pritožbo A. A. A. A. zavreči, namesto da jo je sprejelo in o njej meritorno odločilo. 4. Za odklonilno ločeno mnenje v predmetni zadevi sem se odločila tudi zato, ker utegne imeti ta odločba Ustavnega sodišča procesne učinke v bodočih primerih, čemur vsekakor nisem naklonjena. Dosedanja praksa Ustavnega sodišča glede priznanja pravnega interesa političnim strankam v postopku abstraktne presoje predpisov je dokaj restriktivna in jo podpiram. Toliko bolj pa se zastavlja vprašanje, ali se politični stranki lahko prizna legitimacija v postopku ustavne pritožbe glede varstva volilne pravice (43. člen Ustave). Sama imam do tega odklonilno stališče. Politična stranka je poseben pravni subjekt, v katerega se združujejo posamezniki za doseganje določenih političnih ciljev in je v demokratični ureditvi nujna in potrebna. Ne morem pa ji priznati položaja, ki ga v sodobni demokratični notranjepravni ureditvi uživajo pravne osebe - gospodarski subjekti. Ti uživajo enake temeljne pravice kot fizične osebe, razen tistih, ki gredo fizičnim osebam že po naravi stvari. Po mojem mnenju politični stranki takšen položaj ne gre in je ne vidim v pomenu besede "vsakdo" po prvem odstavku 50. člena ZustS, ki govori o tem, kdo je legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Enakega mnenja sem, tudi če gre za varstvo volilne pravice (43. člen Ustave). Ustavno sodišče je v sklepu Up-99/97 z dne 31. 3. 1999, ko je zavrglo ustavno pritožbo zoper sklep Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani št. AD 2/1 z dne 14. 12. 1995, v obrazložitvi 4. točke med drugim zapisalo:"Člen 43 Ustave daje volilno pravico posamezniku - državljanu. Volilna pravica je osebna pravica in zato lahko zahtevajo njeno pravno varstvo le tiste osebe, ki menijo, da jim je bila kršena." Tudi sama vidim volilno pravico kot individualno in ne kot kolektivno pravico (razen v primeru pripadnikov narodne manjšine in romske skupnosti). Res Ustava in 3. člen Prvega protokola k EKČP glede tega ne dajeta neposrednega odgovora. Vodi pa k tej oceni določba 25. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki v točki (b) daje aktivno in pasivno volilno pravico vsakemu državljanu in torej posamezniku, fizični osebi in ne politični stranki, kar je v omenjenem sklepu Up-99/97 potrdilo tudi Ustavno sodišče. dr. Mirjam Škrk mag. Marija Krisper Kramberger Up-634/02 29. 10. 2002 Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Fišerja 1. Ko se je v tej zadevi in še nekaterih podobnih volilnih zadevah (npr. Up-634/02 in Up-635/02), ki jih je US obravnavalo v času pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami ter volitvami v DS v jeseni 2002, v preliminarni razpravi zastavilo vprašanje, ali ima politična stranka aktivno legitimacijo za vložitev ustavne pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča v zvezi z zavrnitvijo kandidature za člana občinskega sveta, sem glasoval za stališče, da je nima. Pri tem sem izhajal iz svojega že večkrat pojasnjenega stališča, da je ustavna pritožba pravno sredstvo sui generis v pravnem redu, ki sicer ima nekaj podobnosti s (klasičnimi) pravnimi sredstvi, predvidenimi v različnih postopnikih, vendar je obenem specifično in drugačno zlasti zaradi tega, ker je posebej namenjeno varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin (kar, seveda, ni samo naloga US, ki odloča o ustavnih pritožbah). To z drugimi besedami pomeni, da o obstoju pogojev za vložitev ustavne pritožbe in o obstoju procesnih predpostavk zanjo odloča US samo (strogo) v okvirih predpisov, ki urejajo ustavno pritožbo. Glede na položaj in pristojnosti, ki jih ima US v naši pravni ureditvi, je to razumljivo samo po sebi in ne potrebuje dodatnega pojasnjevanja. US je v zvezi s tem doslej že izoblikovalo bogato prakso. Konec koncev gre pri tem tudi za vselej aktualno vprašanje razmerja med materialnim in procesnim pravom, pri čemer se zavzemam za to, da ima procesno pravo relativno avtonomen položaj in da ni zgolj instrument za uresničevanje materialnega prava. 2. US je torej preliminarno zavzelo stališče, da ima tudi politična stranka, ki ji je upravno sodišče priznalo položaj stranke v postopku, ki teče na podlagi 97. člena ZLV (čeprav ta določba popolnoma jasno daje aktivno legitimacijo za vložitev tožbe pred upravnim sodiščem v zadevi varstva volilne pravice le kandidatu in predstavniku kandidature), pravico vložiti ustavno pritožbo, če so izpolnjeni drugi pogoji zanjo. Mislim, da politična stranka takšne legitimacije nima, zaradi česar ne more vložiti ustavne pritožbe, pa čeprav ji je upravno sodišče priznalo položaj stranke. Njeno ustavno pritožbo bi US zato moralo zavreči. 3. Ker je moje stališče, kot rečeno, ostalo v manjšini, sem se pri odločanju o meritumu v tej zadevi - načelnim ugovorom procesne narave navkljub - odločil, da se bom priključil večini, svoje pomisleke pa oblikoval v pritrdilnem ločenem mnenju. Zato sem glasoval za izrek odločbe, kakor je bil nato izglasovan na seji dne 28. 10. 2002, saj se z odločitvijo po vsebinski plati (kljub nekaterim pomislekom, ki gredo deloma na rovaš ureditve v zakonu in deloma na rovaš postopanja na volilni konvenciji, ki ga omenja tudi odločba), strinjam. Pri tem sem posebej upošteval, da je bila v podobni zadevi Up-630/02 (pri kateri se problem aktivne legitimacije ni postavljal) istega dne sprejeta po vsebinski plati enaka odločitev. 4. Kljub temu moram še enkrat poudariti, da se moje stališče glede obstoja in ugotavljanja procesnih predpostavk za ustavno pritožbo in concreto ter razmerja med materialnim in procesnim pravom in abstracto ni v ničemer spremenilo. Povsem nesprejemljivo je, da bi odločitev upravnega sodišča, ki je priznalo aktivno legitimacijo nekomu, ki je v resnici nima, odpirala pot za ustavno pritožbo. 5. Na tem mestu in ob tej priložnosti se zaradi kratkega časa, ki mi je na razpolago, ne morem spuščati v oceno rešitev, ki jih uzakonja ZLV. Iz obravnavanih zadev je več kot očitno, da povzročajo težave kandidatom, političnim strankam in organom, ki odločajo v volilnih zadevah. Nekaj pomislekov imam tudi glede odločitev US, ki so bila o podobnih vprašanjih sprejeta v preteklosti in ki so bila, kot se zdi, naklonjena ekstenzivnemu poseganju tega organa v volilne zadeve. Mislim, da je, kar zadeva US, čas za tovrstni aktivizem minil, od zakonodajalca pa bi bilo pričakovati, da bo sporne rešitve čimprej ustrezno popravil. dr. Zvonko Fišer |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
23.10.2002 |
Datum odločitve: |
28.10.2002 |
Vrsta odločitve: |
odločba |
Vrsta rešitve: |
razveljavitev ali odprava |
Dokument: |
US21766 |
