Opravilna št.: |
Up-302/01 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 28.11.2002 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2002:Up.302.01 |
Akt: |
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Kp 331/2001 z dne 20. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 438/99 z dne 10. 1. 2001 in zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I K 438/99 in pred Višjim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I Kp 331/2001 |
Izrek: |
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Kp 331/2001 z dne 20. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 438/99 z dne 10. 1. 2001 in zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I K 438/99 in pred Višjim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I Kp 331/2001 se zavrže. |
Evidenčni stavek: |
Ker pritožnik ni legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo, v delu zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa ni izčrpal sodnega varstva, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. |
Geslo: |
Neupravičena oseba kot vlagatelj ustavne pritožbe. Predhodno izčrpanje vseh pravnih sredstev kot procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe. Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 2. in 3. al. 1. odst. 55. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-302/01-10 13. 12. 2002 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) sklenilo: Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Kp 331/2001 z dne 20. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. I K 438/99 z dne 10. 1. 2001 in zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I K 438/99 in pred Višjim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I Kp 331/2001 se zavrže. Obrazložitev A. 1. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 331/2001 z dne 20. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 438/99 z dne 10. 1. 2001. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper oprostilno prvostopenjsko sodbo, s katero je bila obdolženka oproščena kaznivega dejanja. V postopku pritožnik zatrjuje kršitev načela zakonitosti in enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave), kršitev pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave), v obeh postopkih pa tudi kršitev odločanja v razumnem roku in nepristranskega sojenja. B. 2. Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. 3. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 116), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up- 168/98. 4. Za obravnavo ustavne pritožbe v delu, ki se nanaša na zatrjevano kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni izpolnjena procesna predpostavka iz tretjega odstavka 160. člena Ustave in iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva zoper posamični akt, ki se izpodbija z ustavno pritožbo. V obravnavani zadevi je bilo že pravnomočno odločeno. Dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena pravica iz 23. člena Ustave, je glede na to že prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko v takem primeru pritožnik uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik ni izkazal, da bi to možnost pravnega varstva izčrpal. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (tako npr. odločba Ustavnega sodišča št. Up- 73/97 z dne 7. 12. 2000, Uradni list RS, št. 16/01 in OdlUS IX, 309). C. 5. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Sodnik dr. Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje k 3. točki obrazložitve. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednik senata dr. Zvonko Fišer Up-302/01 3. 12. 2002 Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča k točki 3 obrazložitve sklepa V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem zasebni in subsidiarni tožilec nista upravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Menim namreč, da bi moralo Ustavno sodišče vsebinsko presoditi, ali so bile pritožniku kršene ustavne pravice, in v primeru pozitivnega odgovora sprejeti ugotovitveno sodbo, ki pa ne bi posegla v pravnomočno oprostilno kazensko sodbo. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da zasebni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev. dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
11.07.2001 |
Datum odločitve: |
28.11.2002 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US21924 |
