Opravilna št.: |
Up-51/02 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 20.12.2002 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2002:Up.51.02 |
Akt: |
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1371/2001 z dne 18. 12. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 356/2000 z dne 18. 9. 2001 Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 40/2002 z dne 28. 3. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 356/2000 z dne 22. 2. 2002 |
Izrek: |
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1371/2001 z dne 18. 12. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 356/2000 z dne 18. 9. 2001 se zavrže. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 40/2002 z dne 28. 3. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 356/2000 z dne 22. 2. 2002 se ne sprejme. |
Evidenčni stavek: |
Ker zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, je ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Ker pritožnik ni izkazal, da bi bile očitno kršene človekove pravice, ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. |
Geslo: |
1.4.52.3 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Upravičenost za vložitev ustavne pritožbe. 5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja - Enakost orožij. 1.5.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Pritrdilna mnenja. |
Pravna podlaga: |
Člen 55.1.3 in 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-51/02-9 13. 1. 2003 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) sklenilo: 1. Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1371/2001 z dne 18. 12. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 356/2000 z dne 18. 9. 2001 se zavrže. 2. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 40/2002 z dne 28. 3. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 356/2000 z dne 22. 2. 2002 se ne sprejme. Obrazložitev A. 1. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper oprostilno prvostopenjsko sodbo, s katero je bil obdolženec oproščen kaznivega dejanja. V postopku pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in načela kontradiktornosti (22. člen Ustave). 2. Z ustavno pritožbo izpodbija tudi sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep, s katerim je Okrajno sodišče v Novem mestu pritožniku kot zasebnemu tožilcu naložilo plačilo stroškov. Kršitev naj bi bila v tem, ker sodišče ni upoštevalo pritožnikove invalidnosti in slabega premoženjskega stanja. B. - I. 3. Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. 4. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 116), zasebni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno oprostilno sodbo. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up- 168/98 (1. točka izreka). B. - II. 5. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo, ali je bilo pri odločanju o stroških kazenskega postopka popolno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno pravo. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijano odločitev preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče lahko torej presoja le, ali je bila zaradi nepravilne uporabe zakona in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v kazenskem postopku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina oziroma, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic,nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118). Takih kršitev pritožnik ne izkaže. Odločitev o stroških, ki jih je po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP) dolžan povrniti zasebni tožilec, temelji na pravnomočni sodbi. Oba izpodbijana sklepa sta obrazložena. Glede na navedeno izpodbijanima sklepoma tudi ni mogoče očitati, da bi bila tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi ju bilo mogoče oceniti za arbitrarna oziroma samovoljna. Zato za kršitev pravice iz 22. člena Ustave očitno ne gre. V čem naj bi bila sicer kršitev 23. člena Ustave, pritožnik z ničimer ne izkaže. 6. Ker z izpodbijano odločitvijo o stroških kazenskega postopka očitno niso bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. C. 7. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje k 4. točki obrazložitve. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednik senata dr. Zvonko Fišer Up-51/02 30. 12. 2002 Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča - k točki B. - I. 4 obrazložitve sklepa V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem zasebni in subsidiarni tožilec nista upravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Menim namreč, da bi moralo Ustavno sodišče vsebinsko presoditi, ali so bile pritožniku kršene ustavne pravice, in v primeru pozitivnega odgovora sprejeti ugotovitveno sodbo, ki pa ne bi posegla v pravnomočno oprostilno kazensko sodbo. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da zasebni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev. dr. Ciril Ribičič |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Datum vloge: |
01.02.2002 |
Datum odločitve: |
20.12.2002 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrženje |
Dokument: |
US22000 |
