Opravilna št.: |
U-I-346/02 |
Objavljeno: |
Uradni list RS, št. 11/2003, Uradni list RS, št. 73/2003 in OdlUS XII, 70 | 10.07.2003 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2003:U.I.346.02 |
Akt: |
Zakon o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) (ZVDZ), del določbe 7. čl. Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) (ZDS), 2. čl. Zakon o volitvah Predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92) (ZVPR), 2. čl. Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) (ZLV), 5. čl. Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) (ZEVP), 4. čl. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 38/96 in 59/01) (ZRLI), 35. čl. |
Izrek: |
Del določb 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95), 2. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92), 2. člena Zakona o volitvah Predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92) in 5. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02), ki se glasijo "in mu ni odvzeta poslovna sposobnost", se razveljavi. Razveljavitev iz prejšnje točke izreka začne učinkovati 6 mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbi 4. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) in 35. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 38/96 in 59/01) nista v neskladju z Ustavo. V času odložnega roka iz druge točke te odločbe imajo volilno pravico osebe, za katere je z odločbo pristojnega sodišča podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice. |
Evidenčni stavek: |
Ustava nima izrecnih določb, ki bi predpisovale dodatne pogoje glede splošne volilne pravice k tistim, ki jih določa drugi odstavek 43. člena Ustave. Zakonski pridržek v smislu tretjega odstavka 15. člena določa Ustava le za pasivno volilno pravico poslancev Državnega zbora. Za aktivno volilno pravico Ustava ne določa nikakršnih zakonskih pridržkov in prav tako ne za pasivno volilno pravico, s prej omenjeno izjemo (volitve v Državni zbor). Zato je poseg v aktivno volilno pravico in poseg v pasivno volilno pravico za volitve drugih državnih oziroma lokalnih organov (Državni svet, Predsednik republike, župan, svet občine) dopusten le, če je potreben zaradi varstva pravic drugih ali varstva javnega interesa, če se z njim varuje pravice drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). V obeh primerih pa je za konkretno zakonsko ureditev treba ugotoviti, ali je v skladu z načelom sorazmernosti. Omejevanje volilne pravice z določitvijo pogoja duševne sposobnosti (razsodnosti) pomeni odvzem volilne pravice. Oseba, ki takšne sposobnosti nima, nima volilne pravice. Zato morajo biti merila za odvzem volilne pravice določena natančno in na način, da čim manj posegajo v splošno volilno pravico. Merila, ki jih za odvzem poslovne sposobnosti določata ZZZDR in ZNP in se, glede na izpodbijane določbe volilnih zakonov, uporabljajo tudi za odvzem volilne pravice, prekomerno posegajo v volilno pravico. Zakonodajalec je dolžan pri predpisovanju razlogov za odvzem volilne pravice paziti, da s tem ne poseže prekomerno v volilno pravico. Predpisati sme samo razloge, ki so primerni in nujni za dosego legitimnega cilja. Nadalje mora predpisati tudi postopke, v katerih se bo ocenjevalo, kolikšen vpliv ima določeno duševno (umsko) stanje posameznika na njegovo sposobnost razumeti pomen in učinek volitev. Volilna pravica bi smela biti omejena samo tistemu, za katerega se ugotovi, da resnično ni sposoben razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. To pomeni, da mora biti postopek urejen tako, da se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali je pri osebi, ki se ji sicer odvzame poslovna sposobnost ali podaljša roditeljska pravica, podana tudi nesposobnost izvrševati volilno pravico. Pri tem zakonodajalec lahko predpiše tudi različne omejitve za aktivno oziroma pasivno volilno pravico. Zato je v neskladju z Ustavo zakonska ureditev volilne pravice, ki odvzema volilno pravico 18-letnemu državljanu, če mu je odvzeta poslovna sposobnost oziroma, če je podaljšana roditeljska pravica njegovim staršem. |
Geslo: |
1.5.51.1.18.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Razveljavitev z odložnim rokom - Zakona. 1.5.51.1.13.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Ugotovitev, da je predpis skladen - Z ustavo. 1.5.51.1.22 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Določitev načina izvršitve odločbe. 3.3.1 - Splošna načela - Demokracija - Predstavniška demokracija. 5.3.38.1 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Volilne pravice (43) - Pravica voliti. 5.3.38.2 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Volilne pravice (43) - Pravica biti voljen. 5.3.38.3 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Volilne pravice (43) - Svobodne volitev. 5.3.38.4 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Volilne pravice (43) - Tajnost glasovanja. 5.1.1.4.2 - Temeljne pravice - Splošna vprašanja - Upravičenost - Fizične osebe - Poslovno nesposobne osebe. 5.1.3 - Temeljne pravice - Splošna vprašanja - Zadržki in omejitve. 4.5.3.1 - Ustanove - Zakonodajni organi - Sestava - Volitve članov. 3.16 - Splošna načela - Sorazmernost.3.18 - Splošna načela - Splošni interes. 3.17 - Splošna načela - Tehtanje interesov. 3.9 - Splošna načela - Vladavina prava. 3.12 - Splošna načela - Jasnost in natančnost pravnih določb. |
Pravna podlaga: |
Člen 1, 2, 3, 15, 43, 80, 82, 98, Ustava [URS] Člen 21, 40.2, 43, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Opomba: |
K obravnavani zadevi je bila s sklepom Ustavnega sodišča z dne 12. 6. 2003 pridružena zadeva št. U-I-417/02 zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
U-I-417/02-6 16. 1. 2003 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nuše Ilovar iz Žalca, ki jo zastopa zakonita zastopnica Anica Ilovar, na seji dne 16. januarja 2003 s k l e n i l o: 1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o volitvah Predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92), 5. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02), 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95), 2. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92), 4. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) in 35. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 38/96 in 59/01) se sprejme. 2. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje izpodbijanih določb v 1. točki navedenih zakonov, ki se glasijo: "... če mu ni odvzeta poslovna sposobnost", kolikor se nanašajo na osebe, za katere je z odločbo pristojnega sodišča podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice. 3. Na podlagi prejšnje točke lahko osebe, za katere je roditeljska pravica podaljšana zaradi telesne prizadetosti, zahtevajo vpis v evidenco volilne pravice. Obrazložitev A. 1. Pobudnica zatrjuje, da so določbe v izreku navedenih zakonov v neskladju s 43. členom Ustave (volilna pravica) in z 90. členom Ustave (zakonodajni referendum). Vse izpodbijane določbe predpisujejo poleg pogoja polnoletnosti (starost 18 let), ki ga določa Ustava, še pogoj poslovne sposobnosti. Meni, da določitev takega pogoja nima podlage v 43. členu Ustave. Navedeni člen naj zakonodajalcu ne bi omogočal predpisovanja dodatnih pogojev. Zato naj bi zakonodajalec izpodbijane določbe sprejel tudi v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena Ustave, ki zakonodajalcu dovoljujejo, da z zakonom predpiše način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tretjem odstavku 15. člena Ustave so človekove pravice in temeljne svoboščine lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Pobudnica meni, da ni izpolnjen nobeden od teh pogojev. 2. Pobudnica predlaga prednostno obravnavanje zadeve. B. 3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo ocenilo, ali izpodbijane določbe v nasprotju z Ustavo omejujejo splošno volilno pravico in pravico odločanja na referendumu (43. in 90. člen Ustave). Ocenilo bo tudi, ali so izpodbijane določbe preveč splošne in nedoločne, kar bi v posledici lahko pomenilo kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo prednostno. 4. Ustavno sodišče lahko do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje določb izpodbijanih predpisov, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen Zakona o Ustavnem sodišču ; Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Pobudnica ni predlagala začasnega zadržanja, vendar sklep o začasnem zadržanju izvrševanja Ustavno sodišča lahko sprejme tudi brez posebnega predloga pobudnice ali pobudnika. 5. Iz navedb v pobudi izhaja, da je bila zakoniti zastopnici - materi pobudnice - podaljšana roditeljska pravica za pobudnico čez njeno polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (to izhaja tudi iz pobudi priloženega sklepa Temeljnega sodišča v Celju, Enota v Žalcu, št. N 12/88 z dne 1. 3. 1988.). Meni, da bi instituta podaljšanja roditeljske pravice ne smeli enačiti z odvzemom poslovne sposobnosti. Da je takšno enačenje napačno, naj bi se pokazalo v primerih podaljšanja roditeljske pravice, kot je njen, saj je res težko telesno prizadeta, vendar je duševno povsem zdrava in sposobna izvrševati volilno pravico. 6. Podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost ima za posledico nezmožnost pridobitve poslovne sposobnosti (oseba, za katero je podaljšana roditeljska pravica, ne pridobi poslovne sposobnosti, čeprav je postala polnoletna) oziroma njeno izgubo (če se roditeljska pravica prizna in podaljša po polnoletnosti). Drugi odstavek 43. člena določa, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. Določbe izpodbijanih zakonov predpisujejo nadaljnji pogoj - da državljanu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Volilna pravica je torej vezana na polnoletnost in poslovno sposobnost, ki se sicer pri polnoletnem državljanu predpostavlja. Ta dodatni pogoj naj bi bil v neskladju s 43. členom Ustave. 7. Ne da bi se spuščali v presojo ustavnosti pogoja poslovne sposobnosti, je treba ugotoviti, da ima podaljšanje roditeljske pravice po Zakonu o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 - v nadaljevanju ZNP), ne glede na razloge (telesna ali duševna prizadetost, 57. člen ZNP) za njeno podaljšanje, za posledico poseg v volilno pravico. Ali je poseg v ustavno pravico dopusten ali pa pomeni kršitev ustavne pravice in je zato nedopusten, bo Ustavno sodišče odločalo pozneje. Na tej stopnji postopka ocenjuje samo, ali so podani razlogi za začasno zadržanje izvrševanja takšne določbe izpodbijanih zakonov. Ker je bila v primeru pobudnice roditeljska pravica podaljšana zaradi telesne prizadetosti, se je Ustavno sodišče pri odločanju o zadržanju omejilo na primere, kakršen je pobudničin. 8. Škodljive posledice, ki nastanejo z izvrševanjem izpodbijanih določb, so nesporne. Pobudnica in vsi, ki jim je podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ne morejo izvrševati volilne pravice oziroma pravice glasovati na referendumu. Takšnih posledic za nazaj ni mogoče odpraviti. To upravičuje začasno zadržanje izpodbijanih določb, saj je le tako mogoče takoj zagotoviti, da ne bi nastale težko popravljive oziroma neodpravljive škodljive posledice. 9. Zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb (2. točka izreka) pomeni, da imajo osebe, za katere je zaradi telesne prizadetosti roditeljska pravica podaljšana (bodisi, da je podaljšana pred polnoletnostjo, bodisi že polnoletni osebi - drugi odstavek 59. člena ZNP), volilno pravico. Volilna pravica državljana se evidentira v registru stalnega prebivalstva, v katerem je vpisan po svojem stalnem prebivališču (8. člen Zakona o evidenci volilne pravice; Uradni list RS, št. 52/02 - ZEVP-1). Zato je Ustavno sodišče v 3. točki izreka določilo, da osebe, za katere je roditeljska pravica podaljšana zaradi telesne prizadetosti, lahko zahtevajo vpis v evidenco volilne pravice. C. 10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. in 39. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr, Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo točko je sprejelo soglasno. Drugo in tretjo točko je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Tratnik. Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić U-I-346/02-6 24. 10. 2002 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Boštjana Cuznarja z Bleda, ki ga zastopa zakoniti zastopnik Franc Cuznar, na seji dne 24. oktobra 2002 s k l e n i l o: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o volitvah Predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92), 5. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02), 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95), 2. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) in 4. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) se sprejme. Obrazložitev A. 1. Pobudnik zatrjuje, da so določbe v izreku navedenih zakonov v neskladju s 43. členom Ustave (volilna pravica). Vse navedene določbe predpisujejo poleg pogoja polnoletnosti (starost 18 let), ki ga določa že Ustava, še pogoj poslovne sposobnosti. Meni, da določitev takega pogoja nima podlage v 43. členu Ustave. Navedeni člen naj ne bi omogočal zakonodajalcu predpisovanja dodatnih pogojev. Zato naj bi zakonodajalec izpodbijane določbe sprejel tudi v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena Ustave, ki dovoljujejo zakonodajalcu, da z zakonom predpiše način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po tretjem odstavku 15. člena Ustave so človekove pravice in temeljne svoboščine lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Pobudnik meni, da ni izpolnjen nobeden od teh pogojev. 2. Pobudnik predlaga prednostno obravnavanje zadeve. Meni, da bi moralo Ustavno sodišče o pobudi odločiti v rokih, ki jih predpisuje 23. člen Zakona o evidenci volilne pravice (v nadaljevanju ZEVP), s čimer bi zagotovilo pobudniku izvrševanje volilne pravice na teh predsedniških in lokalnih volitvah. Navaja, da je odločitev Ustavnega sodišča o izpodbijanih določbah navedenih zakonov pomembna za meritorno odločanje pristojnega sodišča v zvezi s pravnim varstvom, ki ga uveljavlja na podlagi ZEVP. B. 3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo ocenilo, ali izpodbijane določbe v nasprotju z Ustavo omejujejo splošno volilno pravico (43. člen Ustave). Ocenilo bo tudi, ali so izpodbijane določbe preveč splošne in nedoločne, kar bi v posledici pomenilo kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave. Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo prednostno. Vendar pri tem ni vezano na roke, ki jih določa 23. člen ZEVP. C. 4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Škrk in sodnik Fišer, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje. Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj U-I-346/02 25. 10. 2002 Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča Glasoval sem za sklep Ustavnega sodišča, da se pobuda Boštjana Cuznarja sprejme. Prepričan sem namreč, da pobuda odpira pomembna ustavnopravna vprašanja v zvezi z omejevanjem splošne volilne pravice. Po mojem mnenju pobudnik zadostno izkazuje svoj pravni interes, med drugim s tem, da ima odprt pravni postopek in je že vložil tudi ustavno pritožbo zoper odločitve pristojnih sodišč. Po mojem mnenju bi šlo za očitno protiustavnost, če bi bil nekdo, ki zaradi telesne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase (zaradi česar je bila roditeljska pravica njegovih staršev podaljšana), izbrisan iz volilnega imenika in bi s tem izgubil volilno pravico. Prav tako menim, da podaljšanje roditeljske pravice in odvzem opravilne sposobnosti ne bi smele imeti za posledico tudi prenehanje volilne pravice. Bolj zapleteno je vprašanje, ali in kdaj je lahko podlaga za izgubo volilne pravice duševna prizadetost posameznika. Logično je namreč, da nima volilne pravice tisti, ki ni sposoben oblikovati in na volitvah izraziti svoje svobodne volje. V konkretnem primeru gre za mladega človeka, ki je zaradi prometne nesreče močno fizično in lažje psihično prizadet. Zato je lahko njegov primer mejni. O teh vprašanjih bo Ustavno sodišče razpravljalo in odločalo pozneje v okviru abstraktne presoje ustavnosti volilne zakonodaje in v okviru presoje ustavne pritožbe. Moje mnenje je, da bi moralo Ustavno sodišče za prehodno obdobje, to je do končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih volilnih zakonov, vzpostaviti Boštjanu Cuznarju volilno pravico. Prizadeti je volilno pravico imel od svojega 18. do 25. leta, ko jo je izgubil zaradi podaljšanja roditeljske pravice. Izhajam od tega, da sta prizadetost Boštjana Cuznarja in njegova bolezen (epilepsija) takšne narave, da lahko svobodno oblikuje in izrazi svojo voljo na novembrskih predsedniških in lokalnih volitvah. Menim torej, da je Ustavno sodišče ravnalo napačno, ko ob sprejemu pobude za oceno ustavnosti, ni začasno vzpostavilo volilne pravice Boštjanu Cuznarju. Kljub temu sem sklep Ustavnega sodišča podprl, med drugim tudi zato, ker bo Ustavno sodišče moj predlog lahko upoštevalo pozneje, ko bo odločalo o sprejemu ustavne pritožbe. dr. Ciril Ribičič U-I-346/02 28. 10. 2002 Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Fišerja, ki se mu pridružuje sodnica dr. Škrk Glasoval sem proti sklepu, s katerim je US sprejelo pobudo za presojo ustavnosti petih zakonov s področja volitev v tistem delu, v katerem ti domnevno v nasprotju s 43. čl. Ustave, predpisujejo, poleg pogoja polnoletnosti, ki ga določa že Ustava, še pogoj, da osebi ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Mislim namreč, da pobudnik za izpodbijanje teh določb nima pravnega interesa, saj se te ne nanašajo na njegov pravni položaj. Pri tem sem izhajal iz pobude, ki nedvomno odpira zelo pomembno ustavnopravno vprašanje, vendar med drugim izrecno pravi, da pritožniku poslovna sposobnost ni bila odvzeta, pač pa je bila njegovim staršem podaljšana roditeljska pravica. Gre za dva različna pravna instituta, ki sicer lahko imata nekaj stičnih točk in se v nekaterih situacijah lahko deloma prekrivata, vendar ju nikakor ni dopustno enačiti. Zlasti pa ni dopustno iz dejstva, da je bila staršem podaljšana roditeljska pravica, sklepati na to, da gre za osebo, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ali celo, da ji je bila z istim aktom vzeta tudi poslovna sposobnost (da ne bo nesporazuma, tega sodna odločba o podaljšanju roditeljske pravice ne pravi). Če pobudo pravilno razumem, je v času od svoje polnoletnosti do 25. leta starosti, ko je bila staršem podaljšana roditeljska pravica, pobudnik imel volilno pravico, poslovna sposobnost - kot taka - pa mu niti deloma niti v celoti nikoli ni bila odvzeta. Po mojem videnju te zadeve pobudnika ne prizadevajo izpodbijane določbe volilnih zakonov, temveč morebiti napačno odločanje v upravnem postopku. V spisu je takšna, po mojem sporna, upravna odločba, iz pobude pa jasno izhaja, da bo (kolikor jih že ni), pobudnik uporabil možnosti za izpodbijanje te odločbe, ki mu jih daje pravni red. To je v tem trenutku prava pot. Vsako sklicevanje na morebiti napačno uporabo prava v še nepravnomočno odločeni zadevi ne more konstituirati pravnega interesa. Ta bi lahko bil podan šele, če bi se pokazalo, da se bo pravnomočna odločba v tej zadevi, ki bo odločila o pobudnikovi volilni pravici, napak sklicevala na izpodbijane določbe volilnih zakonov. Pri svojem delu v US se zavzemam za to, da bi pravnega interesa za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov brez potrebe ne širili na tiste primere, v katerih je isto vprašanje z možnostmi, ki jih daje ZustS (2. odst. 59. čl.), mogoče rešiti tudi skozi odločanje v konkretnem sporu. dr. Zvonko Fišer dr. Mirjam Škrk U-I-346/02-13 10. 7. 2003 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi Boštjana Cuznarja z Bleda, ki ga zastopa zakoniti zastopnik Franc Cuznar, in Nuše Ilovar iz Žalca, ki jo zastopa zakonita zastopnica Anica Ilovar, na seji dne 10. julija 2003 odločilo: 1. Del določb 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95), 2. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92), 2. člena Zakona o volitvah Predsednika Republike (Uradni list RS, št. 39/92) in 5. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02), ki se glasijo "in mu ni odvzeta poslovna sposobnost", se razveljavi. 2. Razveljavitev iz prejšnje točke izreka začne učinkovati 6 mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Določbi 4. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) in 35. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 38/96 in 59/01) nista v neskladju z Ustavo. 4. V času odložnega roka iz druge točke te odločbe imajo volilno pravico osebe, za katere je z odločbo pristojnega sodišča podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice. Obrazložitev A. 1. Pobudnika zatrjujeta, da so določbe 2. člena Zakona o volitvah Predsednika Republike (v nadaljevanju ZVPR), 5. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), 2. člena Zakona o Državnem svetu (v nadaljevanju ZDS), 4. člena Zakona o evidenci volilne pravice (v nadaljevanju ZEVP) in 35. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) v neskladju s 43. členom Ustave (volilna pravica). Vse navedene določbe pogojema državljanstva in dopolnjene starosti 18 let, ki ju določa Ustava v drugem odstavku 43. člena, dodajajo še pogoj, da osebi (državljanu) ni odvzeta poslovna sposobnost. Menita, da določitev takega pogoja nima podlage v 43. členu Ustave. Navedeni člen naj ne bi zakonodajalcu omogočal predpisovanja dodatnih pogojev. Zato naj bi zakonodajalec izpodbijane določbe sprejel v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena Ustave, ki dovoljuje zakonodajalcu samo, da z zakonom predpiše način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pobudnika menita tudi, da ni izpolnjen nobeden od pogojev iz tretjega odstavka 15. člena Ustave, ki določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Ker se določbe o volilni pravici iz ZVDZ uporabljajo tudi za ugotavljanje pravice glasovanja ne referendumu (35. člen ZRLI), naj bi izpodbijane določbe imele za posledico tudi omejevanje pravice glasovanja na referendumu (tretji odstavek 90. člena Ustave). Pobudnika sta predlagala zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb. 2. Državni zbor meni, da sta pobudi neutemeljeni. Navaja, da bi teoretično sicer morali v skladu z načelom splošne volilne pravice imeti to pravico vsi državljani, vendar je splošno sprejeto, da morajo imeti državljani določene osebne sposobnosti za njeno izvrševanje. Gre predvsem za določeno starost in voljno sposobnost oziroma sposobnost razsojanja. Ustavno določen pogoj starosti se veže na polnoletnost oziroma poslovno sposobnost, ki se ob doseženi polnoletnosti predpostavlja. V utemeljitev svojega stališča se Državni zbor sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-106/95 z dne 25. 1. 1996 (Uradni list RS, št. 14/96 in OdlUS V, 12). B. - I. 3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-346/02 z dne 24. 10. 2002 pobudo Boštjana Cuznarja sprejelo. S sklepom št. U-I-417/02 z dne 16. 1. 2003 pa je sprejelo pobudo Nuše Ilovar in do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb v 1. točki te odločbe navedenih zakonov. Pobudi je zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo. B. - II. 4. Načelo demokratične ustavne ureditve (1. člen Ustave) pomeni, da oblast v državi izvršuje ljudstvo, in sicer neposredno ali posredno - prek izvoljenih predstavnikov (3. člen Ustave). Iz načela demokratičnosti so glede posredne (predstavniške) demokracije na področju volitev izpeljana načela svobode, splošnosti in enakosti volilne pravice ter neposrednosti in tajnosti volitev. Če volilni sistem ustreza navedenim načelom in če je zakonsko zagotovljena periodičnost volitev ter enaka kompetitivna možnost vseh političnih strank v državi, so volitve demokratične (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-106/95). Gre za pet ustavnih načel, ki predstavljajo evropsko volilno dediščino in so temelj pristne demokratične družbe.[1] 5. Volilna pravica je ena temeljnih človekovih političnih pravic. Je pravica posamezne osebe, da voli (aktivna volilna pravica) in da je voljena (pasivna volilna pravica). Prvi odstavek 43. člena Ustave določa, da je volilna pravica splošna in enaka (v konkretni zadevi obravnavamo vprašanja splošne volilne pravice). Načelo splošne volilne pravice pomeni, da ima to pravico vsak in da ni omejena s pogoji, ki izhajajo iz osebnih okoliščin posameznika (verska opredelitev, spol, premoženje, svetovni nazor, poklic, izobrazba itd.). Vendar pa zakonodaje ne urejajo volilne pravice tako široko. V skladu z načelom splošne volilne pravice je, če je volilna pravica posamezne osebe odvisna od izpolnjevanja pogojev, kot: so starost, državljanstvo, duševna (umska) sposobnost oziroma razsodnost, nekaznovanost in stalno prebivališče.[2] Drugi odstavek 43. člena Ustave določa, da ima pravico voliti in biti voljen vsak državljan, ki je dopolnil 18. let. S tem Ustava opredeljuje "splošnost" volilne pravice oziroma določa krog oseb, ki imajo volilno pravico. To so osebe, ki izpolnjujejo pogoj državljanstva in določene starosti. Ustava drugih pogojev za izvrševanja aktivne volilne pravice (npr. poslovna sposobnost, nekaznovanost, stalno prebivališče) ne določa niti izrecno ne nalaga oziroma pooblašča zakonodajalca, da sme (mora), če oceni za potrebno, take pogoje predpisati z zakonom (t. i. zakonski pridržek).[3] To pomeni, da ima na podlagi drugega odstavka 43. člena Ustave aktivno volilno pravico vsak, ki je državljan Republike Slovenije in ki je do volitev dopolnil 18 let. To velja za volitve v Državni zbor, Državni svet, za volitve Predsednika Republike in za volitve v organe lokalnih skupnosti (župane, svete občin).[4] 6. Za izvrševanje pasivne volilne pravice pa ima Ustava nekaj določb. Tako pooblašča zakonodajalca, da sme z zakonom določiti, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi (drugi odstavek 82. člena). Četrti odstavek 103. člena Ustave določa, da je za Predsednika Republike lahko izvoljen le državljan Slovenije, tretji odstavek istega člena pa omejuje možnost izvolitve v dva zaporedna mandata. Ureditev volitev v Državni svet prepušča Ustava v celoti zakonodajalcu (98. člen), nima pa določb o posebnih pogojih, ki bi jih moral izpolnjevati 18 letni državljan glede volilne pravice.[5] V četrtem odstavku 80. člena pa Ustava določa, da ureja volilni sistem za volitve poslancev Državnega zbora zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. 7. Zato pobudnika utemeljeno zastavljata vprašanje, ali drugi odstavek 43. člena Ustave omogoča predpisovanje dodatnih pogojev (konkretno gre za pogoj poslovne sposobnosti, ki ga predpisujejo izpodbijani zakoni), ki bi omejevali volilno pravico. Izpodbijane določbe po mnenju pobudnikov nimajo značaja ustavno dovoljenega predpisovanja načina uresničevanja volilne pravice (drugi odstavek 15. člena Ustave) niti značaja ustavno dopustnega omejevanja volilne pravice zaradi pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). 8. Človekove pravice se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave (prvi odstavek 15. člena). Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic, kadar tako določa Ustava ali če je to nujno zaradi narave posamezne pravice (drugi odstavek 15. člena). Človekove pravice se lahko tudi omejijo, vendar samo v primerih, ki jih določa Ustava, ali če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih (tretji odstavek 15. člena). 9. Izpodbijane določbe v izreku navedenih zakonov predpisujejo za obstoj volilne pravice dodaten pogoj: da državljanu, ki je dopolnil 18 let, ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Ta pogoj je predpisan kot splošen, ki velja za volitve v Državni zbor, Državni svet, za volitve Predsednika države in za lokalne volitve.[6] S tem je krog volilnih upravičencev, ki ga določa drugi odstavek 43. člena, zožen na tiste, ki so poslovno sposobni oziroma je volilna pravica odvzeta vsem tistim, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica. 10. Ustavno sodišče soglaša s stališčem pobudnikov, da izpodbijane določbe nimajo značaja predpisovanja načina uresničevanja volilne pravice po drugem odstavku 15. člena Ustave. Ustava dovoljuje zakonodajalcu, da predpiše način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar s tem mu ni dana možnost omejevanja ustavne pravice, temveč le možnost (in hkrati dolžnost) predpisati način njenega uresničevanja (glej odločbo št. U-I-313/98 z dne 16. 3. 2000, Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 60). Izpodbijane določbe pa opredeljujejo obseg splošne volilne pravice oziroma jo omejujejo. Krog oseb z aktivno in pasivno volilno pravico, ki ga določa drugi odstavek 43. člena Ustave, zožujejo na osebe, ki so popolno poslovno sposobne, oziroma odvzemajo volilno pravico vsem tistim, ki jim je po posebnih predpisih odvzeta poslovna sposobnost. Zakonsko omejevanje volilne pravice, kot je določena z Ustavo, na določen krog oseb, ki za posameznika pomeni odvzem volilne pravice (vsaj začasen), pa je po tretjem odstavku 15. člena Ustave dopustno samo v primerih, ki jih določa Ustava ali če je potrebno zaradi varstva pravic drugih oziroma varstva javnega interesa. Vendar, kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, je vsak tak poseg podvržen strogi ustavnosodni presoji po t. i. testu sorazmernosti (omejitev mora biti določena z zakonom, biti mora nujna - neizogibna za varstvo pravic drugih oziroma dovoljena že z Ustavo, biti mora primerna in sorazmerna v ožjem pomenu).[7] 11. Kot že navedeno, Ustava ne določa posebnih primerov oziroma dodatnih pogojev, ki bi omejevali aktivno oziroma pasivno volilno pravico, kakor je določena v drugem odstavku 43. člena, niti ne vsebuje t. i. zakonskih pridržkov, razen v primeru volitev poslancev v Državni zbor. Drugi odstavek 82. člena Ustave namreč predpisuje, da se z zakonom lahko določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca.[8] Ta določba je po svoji vsebini zakonski pridržek v smislu tretjega odstavka 15. člena. Ni pa mogoče opredeliti za zakonski pridržek[9] določbe četrtega odstavka 80. člena, ki pooblašča Državni zbor, da z zakonom uredi volilni sistem za volitve v Državni zbor, in določbe prvega odstavka 98. člena Ustave, ki določa, da se volitve v Državni svet uredi z zakonom[10]. Čeprav uporablja četrti odstavek 80. člena Ustave pojem "volilni sistem" (prvi odstavek 98. člena izrecno tega pojma ne uporablja, vendar lahko sklepamo, da gre tudi pri volitvah v Državni svet za ureditev volilnega sistema), najpomembnejši element volilnega sistema pa je volilna pravica, ni mogoče šteti, da ta določba pooblašča Državni zbor, da lahko z zakonom predpiše še druge pogoje, ki omejujejo splošno volilno pravico. Takšno stališče utemeljuje tako besedna kot logična in še posebej zgodovinska razlaga ustavnega besedila. Iz gradiva Komisije za ustavna vprašanja[11] izhaja, da naj bi poseben zakon uredil ostale elemente volilnega sistema, zlasti način delitve mandatov (volilna formula), organizacijo volitev, volilne organe in volilni postopek. Tudi drugi odstavek 80. člena Ustave določa le, da se poslanci volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Določba ne opredeljuje naštetih pojmov, niti ne določa posebnih pogojev k tistim, ki jih določa 43. člen Ustave. Lahko torej sklenemo, da Ustava ne določa primerov, ki bi zakonodajalcu omogočali poseg v volilno pravico (ne določa zakonskih pridržkov), z izjemo pasivne volilne pravice za volitve poslancev Državnega zbora. Morebitni posegi v volilno pravico so torej dopustni le, če so potrebni zaradi varovanja pravic drugih po tretjem odstavku 15. člena Ustave. 12. Drugi odstavek 82. člena Ustave se nanaša na pasivno volilno pravico za izvolitev v Državni zbor (podobne določbe Ustava nima za izvolitev v Državni svet, za izvolitev Predsednika Države niti za izvolitev v organe lokalnih skupnosti). Na podlagi te ustavne določbe lahko zakonodajalec določi, katere osebe ne smejo biti izvoljene za poslanca Državnega zbora. Ustava torej dovoljuje (poseg) omejevanje pasivne volilne pravice za volitve poslancev Državnega zbora. Ustava ne našteva razlogov, na podlagi katerih bi zakonodajalec lahko predpisal posamezne primere, vendar pa zakonodajalec lahko določi omejitve pasivne volilne pravice iz razlogov, ki so poznani v primerjalnih pravnih ureditvah in so sprejemljivi v svobodni in demokratični družbi.[12] Seveda pa se tudi v takih primerih presoja dopustnost posega po načelu sorazmernosti. 13. Glede na navedeno lahko sklenemo, da Ustava nima izrecnih določb, ki bi predpisovale dodatne pogoje glede splošne volilne pravice k tistim, ki jih določa drugi odstavek 43. člena Ustave. Zakonski pridržek v smislu tretjega odstavka 15. člena določa Ustava le za pasivno volilno pravico poslancev Državnega zbora. Za aktivno volilno pravico Ustava ne določa nikakršnih zakonskih pridržkov in prav tako ne za pasivno volilno pravico, s prej omenjeno izjemo (volitve v Državni zbor). Zato je poseg v aktivno volilno pravico in poseg v pasivno volilno pravico za volitve drugih državnih oziroma lokalnih organov (Državni svet, Predsednik republike, župan, svet občine) dopusten le, če je potreben zaradi varstva pravic drugih ali varstva javnega interesa, če se z njim varuje pravice drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). V obeh primerih pa je za konkretno zakonsko ureditev treba ugotoviti, ali je v skladu z načelom sorazmernosti. 14. Verjetno bi bilo možno poseg, ki ga predstavljajo izpodbijane določbe, v aktivno volilno pravico in v pasivno volilno pravico v delu, ki se ne nanaša na izvolitev v Državni zbor (ta je dopustna na podlagi drugega odstavka 82. člena Ustave), utemeljiti s potrebo po varstvu javnega interesa oziroma s tem, da bi bile brez takega posega lahko prizadete "pravice drugih". Gre za omejitev, ki je ob strogo določenih pogojih sprejemljiva v demokratični družbi in ne pomeni kršitve načela splošne volilne pravice.[13] Pri izvrševanju volilne pravice gre za voljno ravnanje posameznika, ki naj bi bil sposoben razumeti pomen in naravo ter učinke volitev tako, da lahko sam sprejme odločitev. Vendar se Ustavnemu sodišču ni bilo treba podrobneje spuščati v vprašanje, ali je poseg utemeljen z varstvom pravice drugih. Tudi če bi bilo mogoče ugotoviti, da je cilj oziroma namen izpodbijanih določb varstvo pravic drugih prek varstva javnega interesa, je očitno, da za dosego takega cilja odvzem volilne pravice vsem, ki jim je bila podaljšana roditeljska pravica ali odvzeta poslovna sposobnost, ni nujen. Isti cilj je mogoče doseči z uporabo blažjega posega v volilno pravico. Ta ugotovitev velja tudi za poseg v volilno pravico za volitve poslancev Državnega zbora. To, da se Ustavno sodišče ni podrobneje spuščalo v ugotavljanje dopustnosti posega zaradi varstva pravic drugih, pa ne pomeni, da zakonodajalcu ne bo treba pri sprejemanju nove zakonske ureditve skrbno pretehtati dopustnosti posega v volilno pravico zaradi varstva pravic drugih, seveda, če bo ocenil, da je to sploh potrebno. 15. Čeprav bi bilo omejevanje volilne pravice zaradi duševne nesposobnosti (duševne bolezni, duševne zaostalosti) ustavno dopustno, pa ni mogoče sposobnosti za izvrševanje volilne pravice enačiti s poslovno sposobnostjo oziroma ni mogoče šteti, da pomeni odvzem poslovne sposobnosti po merilih, ki jih opredeljujeta Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. št. 14/89 in nasl. - v nadaljevanju ZZZDR) in Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. - v nadaljevanju ZNP), istočasno in samo po sebi tudi odvzem volilne pravice. 16. Izpodbijane določbe zakonov, ki urejajo volilno pravico, odvzemajo volilno pravico 18-letnemu državljanu, če mu je odvzeta poslovna sposobnost oziroma če je podaljšana roditeljska pravica njegovim staršem. Pojma poslovne sposobnosti in roditeljske pravice ter pogoje in postopek za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice pa urejata ZZZDR in ZNP. Ta pravila so prilagojena izvrševanju civilnih pravic in obveznosti posameznika ter izhajajo predvsem iz potrebe po varovanju njegovih pravic in koristi, če sam tega ni zmožen. Zato so razlogi za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti oziroma podaljšanje roditeljske pravice postavljeni široko. 17. Za dopustna pravna dejanja, pravne posle in pravna dejanja, pri katerih igra vlogo volja, je treba poslovne sposobnosti (tudi voljna sposobnost, sposobnost za dejanja).[14] Poslovna sposobnost omogoča subjektom samostojno nastopanje v pravnem prometu. Kot razlog za nepriznavanje poslovne (voljne) sposobnosti se v zakonodajah upoštevata nerazsodnost in mladoletnost.[15] Popolna poslovna sposobnost se pridobi s polnoletnostjo, ki nastopi, ko mladoletnik dopolni 18 let (prvi odstavek 117. člen ZZDR). Popolna poslovna sposobnost se lahko pridobi tudi pred dopolnitvijo 18 let (drugi in tretji odstavek 117. člena ZZZDR). Poslovne sposobnosti nima mladoletnik, ki še ni dopolnil 15 let. Mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, ima omejeno poslovno sposobnost (108. člen ZZZDR). 18. Do pravnega položaja, v katerem polnoletna oseba nima poslovne sposobnosti, vodita dva postopka, tj. postopek za odvzem poslovne sposobnosti in postopek za podaljšanje roditeljske pravice, ki ju urejata ZZZDR in ZNP. O odvzemu poslovne sposobnosti odloča sodišče v posebnem postopku. Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti so duševna bolezen, duševna zaostalost, odvisnost od alkohola ali mamil ali drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizično stanje osebe, da zaradi tega ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Sodišče mora ugotoviti, ali obstajajo razlogi za odvzem poslovne sposobnosti in kakšna je stopnja voljne prizadetosti. Podobno urejata ZNP in ZZZDR tudi razloge za podaljšanje roditeljske pravice. Sodišče podaljša roditeljsko pravico čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice (57. člen ZNP, prvi odstavek 118. člena ZZZDR). Glede na stopnjo ugotovljene nesposobnosti se poslovna sposobnost odvzame delno ali popolnoma (50. člen ZNP). Oseba, ki ji je poslovna sposobnost v celoti odvzeta, ima enak položaj kakor mlajši mladoletnik (prvi odstavek 206. člena ZZZDR). Tistega, ki mu je poslovna sposobnost odvzeta delno, primerjamo z omejeno poslovno sposobnostjo starejšega mladoletnika, s tem da posle, ki jih taka oseba lahko sklepa samostojno, po potrebi določi pristojni center za socialno delo (drugi odstavek 208. člena ZZZDR). 19. Omejevanje volilne pravice z določitvijo pogoja duševne sposobnosti (razsodnosti) pomeni odvzem volilne pravice. Oseba, ki takšne sposobnosti nima, nima volilne pravice. Zato morajo biti merila za odvzem volilne pravice določena natančno in na način, da čim manj posegajo v splošno volilno pravico. Merila, ki jih za odvzem poslovne sposobnosti določata ZZZDR in ZNP in se, glede na izpodbijane določbe volilnih zakonov, uporabljajo tudi za odvzem volilne pravice, prekomerno posegajo v volilno pravico. Poslovno sposobnost je namreč mogoče odvzeti ali omejiti tudi zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil ali drugih vzrokov, ki vplivajo na fizično stanje osebe (44. člen ZNP). Roditeljsko pravico je mogoče podaljšati zaradi telesne prizadetosti (prvi odstavek 118. člena ZZZDR in 57. člen ZNP). Telesne prizadetosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali drugih vzrokov, ki vplivajo na fizično stanje osebe, ni mogoče šteti za razloge, ki utemeljujejo poseg v volilno pravico. Prav tako ni vsaka duševna bolezen že sama zase razlog za odvzem volilne pravice. Enako velja v primeru duševne zaostalosti. Zakonodajalec je dolžan pri predpisovanju razlogov za odvzem volilne pravice paziti, da s tem ne poseže prekomerno v volilno pravico. Predpisati sme samo razloge, ki so primerni in nujni za dosego legitimnega cilja. Nadalje mora predpisati tudi postopke, v katerih se bo ocenjevalo, kolikšen vpliv ima določeno duševno (umsko) stanje posameznika na njegovo sposobnost razumeti pomen in učinek volitev. Volilna pravica bi smela biti omejena samo tistemu, za katerega se ugotovi, da resnično ni sposoben razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. To pomeni, da mora biti postopek urejen tako, da se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali je pri osebi, ki se ji sicer odvzame poslovna sposobnost ali podaljša roditeljska pravica, podana tudi nesposobnost izvrševati volilno pravico. Pri tem zakonodajalec lahko predpiše tudi različne omejitve za aktivno oziroma pasivno volilno pravico. 20. Glede na navedeno so izpodbijane določbe v neskladju z Ustavo. Zakonodajalec bo moral najprej oceniti, ali sploh obstaja javni interes (potreba po zaščiti pravic drugih), ki bi upravičeval tak poseg v volilno pravico (izjema velja za pravico biti izvoljen za poslanca). Če bo takšen interes ugotovljen, bo moral v zakonih, ki urejajo volitve, predpisati natančne pogoje oziroma razloge za omejevanje splošne volilne pravice. Predpisati sme samo takšne omejitve, ki so v neposredni zvezi s legitimnim ciljem oziroma razlogom za omejevanja splošne volilne pravice (varstvo pravice drugih oziroma javne koristi) ter kot take primerne in nujno potrebne za njegovo uresničitev (tretji odstavek 15. člena Ustave). Pri tem morajo biti ti predpisi jasni in določni (2. člen Ustave) ter sprejeti po postopku, ki ga določa Ustava (četrti odstavek 80. člena ter prvi odstavek 98. člena). Predpisan mora biti tudi postopek za odvzem volilne pravice, v katerem mora biti zagotovljeno sodno varstvo. 21. Določba 35. člena ZRLI sama zase ni v neskladju z Ustavo, saj določa, da ima pravico glasovanja na referendumu vsak, ki ima pravico voliti v Državni zbor.[16] Zato je ustavnost te določbe odvisna od ustavnosti določbe, ki predpisuje pravico voliti v Državni zbor. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je del 7. člena ZVDZ v neskladju z Ustavo in ga v tem delu razveljavilo. Preostali del 7. člena ZVDZ ni v neskladju z Ustavo, saj je njegova določba enaki ustavni določbi. Zato tudi 35. člen ZRLI v povezavi s 2. členom ZVDZ, na katerega se sklicuje, ni v neskladju z Ustavo. V neskladju z Ustavo tudi ni 4. člen ZEVP.[17] Ta določba ne posega v splošno volilno pravico. Ureja evidenco volilne pravice in določa, da se v stalno evidenco volilne pravice vpiše vsak državljan, ki ima po zakonu volilno pravico. Kdo ima volilno pravico in pod kakšnimi pogoji, urejajo Ustava in drugi zakoni in ne ZEVP. 22. Ker iz odločbe izhaja, da bi zakonodajalec ob upoštevanju načela sorazmernosti lahko omejil volilno pravico, je Ustavno sodišče odločilo, da začne razveljavitev iz 1. točke izreka učinkovati po 6 mesecih od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem je dana zakonodajalcu možnost, da to vprašanje uredi na ustavno skladen način. Do poteka določenega roka se uporabljajo veljavne določbe izpodbijanih zakonov, razen za osebe, za katere je Ustavno sodišče določilo način izvršitve te odločbe (4. točka izreka), na podlagi katerega imajo volilno pravico osebe, katerim je bila podaljšana roditeljska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje koristi in pravice. C. 23. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena, drugega odstavka 40. člena in 43. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo in tretjo točko izreka je sprejelo soglasno. Drugo in četrto točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Wedam Lukić in Škrk. Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić zanjo sodnica Milojka Modrijan Opombe: [1] Venice Commission: Europe's Electoral Heritage in Code of Good Practice in Electoral Matters, http://venice.coe.int/docs. (Jedro evropske volilne dediščine sestavlja pet ustavnih načel volilnega prava: splošne, enake, svobodne, tajne in neposredne volitve.) [2] Ibidem, Europe's Electoral Heritage, str. 15, Code of Good Practice..., str. 4. [3] V tem se Ustava razlikuje praktično od vseh evropskih ustav. Podobno kot slovenska Ustava, dodatnih pogojev (ob državljanstvu in starosti) ne določa švedska ustava. Vendar pa švedski volilni zakon dodatnih pogojev ne določa. [4] Kar zadeva aktivno volilno pravico v Državni zbor, Ustava v drugem odstavku 80. člena določa, da je ta splošna in enaka (identičnost s prvim odstavkom 43. člena) ter da so volitve poslancev neposredne in tajne. [5] Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl.) širi krog upravičencev z aktivno volilno pravico na tujce s stalnim prebivališčem v Sloveniji (drugi odstavek 5. člena). Ustavno podlago za takšno določbo predstavlja tretji odstavek 43. člena Ustave. [6] Izpodbijani členi se glasijo: "Pravico voliti in biti voljen za /poslanca, člana Državnega sveta; predsednika republike, člana občinskega sveta/ ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil osemnajst let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost." ZRLI pa v 35. členu določa, da ima pravico glasovanja na referendumu državljan, ki ima pravico voliti v Državni zbor. [7] Podobna načela postavlja Beneška komisija. Code of Good Practice in Electoral Matters, delo citirano pod op. 2, str. 2 in 3. [8] V primerjalnih ustavnih ureditvah je to pravilo. [9] Za zakonski pridržek označuje teorija primere, ko Ustava pri posamezni človekovi pravici vnaprej predvidi, da se ta lahko omeji z zakonom. Komentar Ustave republike Slovenije, ur. Lovro Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 201. [10] Ustava posebej ne nalaga zakonodajalcu, da uredi volitve Predsednika republike. [11] Nastajanje slovenske ustave, Izbor gradiv Komisije za ustavna vprašanja 1990 - 1991, III. Zvezek,str. 798, uredil dr. Miro Cerar in dr., Državni zbor, Ljubljana 2001. [12] Glej deli, navedeni pod opombo št. 2, in Pierre Garrone, The Constitutional Principles of Electoral Law , Science and Technique of Democracy, No. 25, Strasbourg, 1999. [13] Glej deli, navedeni pod opombo št. 2. [14] Alojzij Finžgar, Osebe civilnega prava, ČZ Uradni list, Ljubljana1967, str. 24. [15] Dragica Wedam-Lukić in dr. Nepravdni postopek s komentarjem, ČZ Uradni list,Ljubljana 1989, str. 48. [16] Člen 35. ZRLI se glasi: "Pravico glasovanja na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico voliti v Državni zbor." [17] Člen 4 ZEVP se glasi: "V stalno evidenco volilne pravice se vpiše vsakega državljana Republike Slovenije ali državljana EU, če zakon določa, da ima volilno pravico." |
Vrsta zadeve: |
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov |
Vrsta akta: |
zakon |
Vlagatelj: |
Boštjan Cuznar, Bled in Nuša Ilovar, Žalec |
Datum vloge: |
08.10.2002 |
Datum odločitve: |
10.07.2003 |
Vrsta odločitve: |
odločba |
Vrsta rešitve: |
razveljavitev z odložnim rokom |
Dokument: |
US22549 |
