Up-56/05

Up-56/05-11

8. 6. 2006

SKLEP

 

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa odvetniška družba B.-B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

 

sklenilo:

 

Ustavna pritožba zoper odločbo Senata za prekrške št. EKT VDP-135/04 z dne 29. 9. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Domžalah št. Ekt-VD 8/2004 z dne 20. 8. 2004 se ne sprejme.

 

Obrazložitev

 

1. S prvostopenjsko odločbo je bila pritožniku kot vozniku začetniku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ker je v času dveh let z dvema pravnomočnima odločbama o prekršku dosegel osem kazenskih točk. Senat za prekrške je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

2. Pritožnik izpodbijani odločbi očita kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Navaja, da je stališče Senata za prekrške, po katerem zakonski rok dveh let iz četrtega odstavka 29.a člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. – v nadaljevanju ZP) ni v zvezi z rokom, v katerem ima voznik status voznika začetnika (59. točka prvega odstavka 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP), nerazumno. Meni, da morajo biti odločbe, s katerimi voznik začetnik doseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu, pravnomočne v časovnem obdobju, ko ima voznik po ZVCP še status voznika začetnika, saj naj bi ga sicer zadela sankcija, ki je zakonodajalec ni predvidel. Ker je postala odločba Sodnika za prekrške v Domžalah št. P-1279/03 pravnomočna po preteku dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja, naj bi bila pritožniku nezakonito izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritožnik navaja, da ni bil obravnavan enakopravno, in Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi.

 

3. Pritožnik kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) utemeljuje z očitkom, da je stališče Senata za prekrške nerazumno. Vendar pritožnik ne izkaže, da bi bila izpodbijana odločba tako očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Senat za prekrške je razumno obrazložil svoje stališče, da zakonski rok iz četrtega odstavka 29.a člena ZP ni v zvezi z rokom, v katerem ima voznik status voznika začetnika. Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z razlago teka roka iz četrtega odstavka 29.a člena ZP, po vsebini pomenijo zgolj očitek zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Tudi zgolj pavšalni očitki o kršitvi drugega odstavka 14. člena Ustave na zadoščajo za utemeljitev zatrjevane kršitve.

 

4. Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

 

5. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Za sprejem se je izrekla sodnica dr. Dragica Wedam Lukić. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

 

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer

 

 

Up-56/05

30. 5. 2006

 

 

Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča 

 

 

Kazenski senat Ustavnega sodišča je sklenil, da se ustavna pritožba A. A. ne sprejme. Te odločitve senata nisem mogel podpreti, ker po moji oceni ne gre za situacijo, v kateri očitno niso bile kršene pravice ustavnega pritožnika.

 

Zavedam se, da prihaja pri prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi seštevka kazenskih točk do velikih težav. To še posebej velja, ko gre za tako imenovane voznike začetnike, ki imajo ta status samo dve leti po opravljenem (oziroma ponovno opravljenem) vozniškem izpitu. Glede na relativno kratek rok je malo verjetno, da bi v njegovem okviru voznik začetnik storil prekršek oziroma več prekrškov in da bi postal izrek o kazenskih točkah zaradi teh prekrškov že pravnomočen. Zato ne bi nasprotoval, kolikor je mogoče, ekstenzivni razlagi veljavne ureditve, ki je že sama po sebi sporna, ko gre za kaznovalno pravo.

 

Toda v konkretnem primeru nam tudi omenjeni širok pristop veliko ne pomaga, ker je zadevna določba Zakona o prekrških takšna, da ne pušča veliko prostora za različne razlage. V 29.a členu Zakona o prekrških je namreč določeno: "Vozniku začetniku se sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče, če v času dveh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu." Po moji oceni je mogoče citirano določbo razlagati samo na ta način, da je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vezano na pravnomočnost odločitev, s katerimi so bile pritožniku prisojene kazenske točke.

 

Nikakor ne bi bilo sprejemljivo, med drugim ne tudi zaradi načela domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave, če bi šteli, da lahko pritožnik "doseže ali preseže sedem kazenskih točk" še preden so odločbe o njih pravnomočne. Res je sicer, da pritožnik ni sprožil postopka za presojo ustavnosti navedene določbe, za katero osebno menim, da je sicer pomanjkljiva, vsaj na prvi pogled pa ni v neskladju z Ustavo. Pritožnika upravičeno moti takšna razlaga citiranega Zakona o prekrških, ki je v škodo pritožnika in sega v obdobje, ko ga ni več mogoče obravnavati kot voznika začetnika.

 

Po mojem prepričanju gre za razlago, ki ni sprejemljiva preprosto zato, ker "prebije" jezikovno razlago zakonske določbe. Kakšna je posledica, če v takšnem in podobnih primerih pritožnik ne bo kaznovan s prenehanjem vozniškega dovoljenja? Posledica je v tem, da bo obravnavan kot vsak drug voznik, kar pomeni, da mu bo vozniško dovoljenje prenehalo, če bo dosegel sedemnajst kazenskih točk v kateremkoli dveletnem obdobju. Iz navedenih razlogov sem se zavzel za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Ali so bile pritožniku kršene njegove ustavne pravice, bi pokazala meritorna obravnava ustavne pritožbe.

 

 

dr. Ciril Ribičič