U-I-279/18

Opravilna št.:
U-I-279/18
Objavljeno:
Neobjavljeno | 31.05.2018
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2018:U.I.279.18
Akt:
Sklep o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 20/18)
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 20/18) se zavrne.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče zavrne pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) kot neutemeljeno, če pobudnik v novi vlogi ne navede okoliščin, ki jih Ustavno sodišče ni ocenjevalo že v zadevi, v kateri je že odločilo, in ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve Ustavnega sodišča. 
Geslo:
1.5.51.1.5.1.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker je očitno neutemeljena - Ker je bilo o zadevi že odločeno, pa ni novih argumentov.
1.5.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Pritrdilna mnenja.
1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja.
Pravna podlaga:
Člen 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-279/18-5
31. 5. 2018
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Inga Falka Pascha Wallersberga, Ljubljana, na seji 31. maja 2018
 

sklenilo:

 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 20/18) se zavrne.
 

OBRAZLOŽITEV

 
1. Pobudnik izpodbija Sklep o določitvi datuma ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (v nadaljevanju Sklep), ki ga je sprejela Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK). Navaja, da morajo državni organi, med njimi tudi DVK, postopati tako, da na najbolj učinkovit in racionalen način ter s čim manj preprekami omogočajo državljankam in državljanom uresničevanje njihovih ustavnih pravic. Navedeni sklep DVK, ki naj bi brez potrebe in v kratkem roku silil državljanke in državljane dvakrat zaporedoma na volišča, naj bi pomenil očitno dodatno obremenjevanje volivk in volivcev ter namerno nagajanje oziroma oviranje njihove čim večje udeležbe na referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, pa tudi na volitvah.
 
2. Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.
 
3. Ustavno sodišče se je z vprašanjem ustavnosti Sklepa že ukvarjalo. S sklepom št. U-263/18, Up-540/18 z dne 9. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 27/18) je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti zavrnilo.
 
4. Ustavno sodišče je torej že odločilo o ustavnopravnem vprašanju, ki je vsebina pobude. Po oceni Ustavnega sodišča pobudnik ne navaja okoliščin, ki jih Ustavno sodišče ni ocenjevalo v zadevi, v kateri je že odločilo, in ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve Ustavnega sodišča. Prav tako pobuda ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
 
5. Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.
 
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Šorli je dal pritrdilno ločeno mnenje.
 
dr. Jadranka Sovdat
Predsednica
 
 
Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Marka Šorlija 
 
O vprašanju določitve datuma glasovanja na referendumu sem se že opredelil v svojih odklonilnih ločenih mnenjih k sklepoma št. U-I-108/17 z dne 13. 7. 2017 in št. U-I-263/18, Up-540/18 z dne 9. 4. 2018. Z obrazložitvijo večine se takrat nisem strinjal, ker v nasprotju z njo menim, da pri izbiri datuma glasovanja, ki pravico bolj omejuje od drugih datumov, ki so na izbiro, ne gre za način izvrševanja pravice, ampak za poseg vanjo. Pri tem stališču ostajam.
 
Tokratna pobuda Inga Pascha prav tako izpodbija Sklep o določitvi datuma ponovljenega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki ga je sprejela DVK, vendar njena utemeljitev po mojem ne daje podlage za oceno o zatrjevani protiustavnosti odločitve DVK.
 
Odločitev DVK je za pobudnika sporna, ker "brez potrebe in celo v kratkem roku sili državljanke in državljane dvakrat zaporedoma na volišče …". V tem vidi pobuda nepotrebno obremenitev volivk in volivcev. Pobudnik zatrjuje, da bi lahko DVK sprejela sklep "z opredelitvijo, da se navedeni referendum opravi hkrati z letošnjimi DZV." Ker tega DVK ni storila, je sklep po mnenju pobudnika očitno protiustaven.
 
V zvezi s tem lahko le ponovim svoje stališče, da je časovni okvir, ki je bil dan DVK za določitev datuma glasovanja, omogočal izbiro datuma tudi po 13. 5. 2018. Izbira kasnejšega datuma bi sicer lahko, ne pa nujno morala, privedla do glasovanja na referendumu in državnozborskih volitvah na isti dan.
 
Zgolj zato, ker DVK ni določila, da se glasovanje na referendumu opravi na dan volitev v Državni zbor (DVK je datum glasovanja določila, predno je bil določen datum volitev v Državni zbor), sklep DVK ni protiustaven, zato sem glasoval za zavrnitev pobude.
 
 
Marko Šorli
Sodnik
 
 
U-I-279/18-6           
18. 6. 2018
 
 
 
 
ODKLONILNO LOČENO MNENJE
SODNIKA DDr. KLEMNA JAKLIČA
K SKLEPU ŠT. U-I-279/18 Z DNE 31. 5. 2018
 
 
Neprimerno ločeno obravnavanje istovrstnih zadev – drugič
 
 
1. Pobudnik g. Ingo Pasch izpodbija Sklep o določitvi datuma ponovnega glasovanja na ponovljenem referendumu o drugem tiru. Pobudo je na Ustavno sodišče vložil še v času, ko je bila na Ustavnem sodišču tudi podobna pobuda g. Vilija Kovačiča, s katero je slednji prav tako izpodbijal omenjeni Sklep oziroma določitev datuma ponovnega glasovanja na omenjenem referendumu. V takem primeru bi Ustavno sodišče moralo o obeh tesno povezanih pobudah odločati skupaj, ne pa da o eni (Kovačičevi) odloči takoj, torej še pred izpodbijanim dnevom glasovanja, o drugi (Paschevi) pa šele mnogo po tem, ko je do referenduma na izpodbijani datum že prišlo. Takšno različno obravnavanje pobud, ki izpodbijata isti akt in se vsebinsko pomembno dopolnjujeta, se mi zdi nedopustno. Na Ustavnem sodišču je, da zagotovi enako obravnavo pobudnikov, da z združenjem zadev kar najbolj celovito presoja argumente iz obeh vlog (argumenti se vsebinsko dopolnjujejo) ter da na ta način tudi obe obravnava pravočasno. V nasprotnem primeru – še posebej, če o eni od obeh pobud odloča šele po tem, ko je do referenduma na izpodbijani dan že prišlo – je Ustavno sodišče tisto, ki pobudniku onemogoči pravico do enakega in učinkovitega sodnega varstva.
 
2. Na težavo, da Ustavno sodišče očitno nima vzpostavljenega dovolj učinkovitega mehanizma, po katerem bi, ko o neki zadevi odloča, še pravočasno zaznalo, da ima "v hiši" tudi povezano zadevo ter obe zadevi v prid enakopravnega obravnavanja strank združilo, sem opozoril že v zadevi št. U-I-110/17 (Ločeno mnenje sodnika DDr. Jakliča z dne 5. 10. 2017: "Neprimerno ločeno obravnavanje istovrstnih zadev"), ko je šlo celo za isti stranki sodišča. Ponovna napaka sama po sebi govori o utemeljenosti že prvega ločenega mnenja. V takšnih okoliščinah ex post odločitve večine, ki isti stranki že drugič zapored onemogoči pravico do enakega in učinkovitega varstva, ne morem podpreti.
 
 
                                                                                  DDr. Klemen Jaklič
                                                                                              Sodnik
 
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
podzakonski akt
Vlagatelj:
Ingo Falk Pasch Wallersberg, Ljubljana
Datum vloge:
09.04.2018
Datum odločitve:
31.05.2018
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US31424