U-I-408/18

Opravilna št.:
 U-I-408/18
Objavljeno:
 Neobjavljeno | 18.12.2019
ECLI:
 ECLI:SI:USRS:2019:U.I.408.18
Akt:
 Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11, 98/13 in 8/15) (ZVRK), 3. odst. 6. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11, 98/13 in 8/15) se zavrne.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. 
Geslo:
 1.2.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Pobudnik - Politična stranka, društvo, združenje.
1.5.51.1.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker ne odpira pomembnega vprašanja.
1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja.
Pravna podlaga:
 Člen 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
.pdf
u-i-408-18.pdf
Prenesi [ ]
.pdf
u-i-408-18-odklonilno-lm-ddr-jaklica.pdf
Prenesi [ ]
Polno besedilo:
U-I-408/18-7
18. 12. 2019
 
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude politične stranke Sloga, Ljubljana, ki jo zastopa Janko Veber, Kočevje, in Rastka Plohla, Miklavž na Dravskem polju, ki ga zastopa Janko Veber, Kočevje, na seji 18. decembra 2019
 
 
sklenilo:
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11, 98/13 in 8/15) se zavrne.
 
 
OBRAZLOŽITEV
 
 
1. Pobudnika izpodbijata v izreku navedeno določbo Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK).[1] Zatrjujeta njeno neskladje s 3., 14., 15., 22., 23., 43., 80., 153. in 160. členom Ustave, z 21. členom Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1), s 13., 14., 17. in 18. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter s 3. členom Prvega protokola k EKČP. Navajata, da izpodbijana določba ne zagotavlja enakopravne obravnave vseh organizatorjev volilne kampanje oziroma da diskriminira parlamentarne in zunajparlamentarne politične stranke v času volilne kampanje. Medijem naj bi dopuščala, da predvidijo poseben termin ali prostor za parlamentarne stranke oziroma za stranke in kandidatne liste, zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, ter drug termin ali prostor za stranke ali liste kandidatov, ki to niso. Izpodbijana določba naj bi kršila tudi pasivno volilno pravico posameznega kandidata zunajparlamentarne politične stranke, ker ima oteženo možnost izvolitve v primerjavi s kandidatom parlamentarne stranke. Zaradi te protiustavnosti naj bi bila pobudnica, politična stranka Sloga, na parlamentarnih volitvah prikrajšana za rezultat. Kršena pa naj bi bila tudi aktivna volilna pravica volivcev, saj ti niso imeli pravice do svobodne izbire kandidatov pobudnice. Pobudnika predlagata razveljavitev izpodbijane določbe ter razveljavitev volitev v Državni zbor z dne 3. 6. 2018.
 
2. Kljub temu, da pobudnika predlagata razveljavitev volitev v Državni zbor, Ustavno sodišče njune vloge ni obravnavalo kot pritožbe po tretjem odstavku 82. člena Ustave. Trditve o kršitvah pasivne volilne pravice kandidatov na volitvah, o slabšem volilnem izidu pobudnice in o kršitvi aktivne volilne pravice volivcev so splošne ter usmerjene v domnevno protiustavno zakonsko ureditev. Pobudnika z njimi ne opredeljujeta posameznih in konkretnih kršitev volilne kampanje, ki so ali bi lahko vplivale na volilni izid volitev v Državni zbor. Zato je Ustavno sodišče štelo, da gre za očitke pobudnikov v okviru pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe.
 
3. Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.
 
4. Ustavno sodišče je vsebinsko enake zakonske določbe že obravnavalo (glej npr. sklep št. U-I-311/94 z dne 16. 2. 1996, OdlUS V, 23; odločba št. U-I-372/96 z dne 4. 3. 1999, Uradni list RS, št. 22/99, in OdlUS VIII, 44; sklep št. U-I-308/05 z dne 9. 2. 2006; in sklep št. U-I-111/17 z dne 13. 7. 2017). Ugotovilo je, da razlikovanje med parlamentarnimi in zunajparlamentarnimi političnimi strankami, ki temelji na možnosti medijev, da v volilni kampanji organizirajo ločene predstavitve prvih in drugih (oziroma njihovih kandidatov), ni protiustavno.
 
5. Pobudnika ne navajata razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri predhodnem odločanju o istem vprašanju, niti ne odpirata novih ustavnopravnih vprašanj. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.
 
6. Ker Janko Veber veljavno zastopa politično stranko Sloga, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali razpolaga tudi z veljavnim pooblastilom za zastopanje Rastka Plohla. Vsebina pobude je enaka za oba pobudnika, zato bo tudi odločitev Ustavnega sodišča enaka za oba. Ustavno sodišče se prav tako ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude.
 
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.
 
 
 
dr. Rajko Knez
Predsednik
 
 
 
 
 
[1] Ta določa: "Izdajatelji drugih tiskanih in elektronskih medijev v neposredni ali posredni večinski javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, s pravili iz prvega odstavka tega člena pa morajo zagotoviti enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali za politične stranke in kandidatne liste, ki so že zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru oziroma v predstavniških organih lokalnih skupnosti."
 
⇒
 
Številka: U-I-408/18-8           
Datum: 21. 01. 2020
 
 
 
ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DDr. KLEMNA JAKLIČA K SKLEPU ŠT. U-I-408/18 Z DNE 18. 12. 2019
 
 
VPRAŠANJE (NE)ENAKOPRAVNOSTI NEPARLAMENTARNIH STRANK V VOLILNI KAMPANJI
 
 
Pobudnica zatrjuje protiustavnost Zakona o volilni in referendumski kampanji, in sicer v delu, v katerem ta določa, da lahko mediji v neposredni ali posredni večinski lasti enakopravnost organizatorjev kampanje zagotovijo tudi tako, da predvidijo posebne, ločene termine in prostore za politične stranke, ki so že zastopane v Državnem zboru, ter posebne ločene termine ali prostore za politične stranke oziroma liste, ki še niso zastopane v Državnem zboru.
 
Večina sodnic in sodnikov se ob zavrnitvi pobude zgolj sklicuje na preteklo presojo Ustavnega sodišča, ki je pobude s tovrstno vsebino že zavrnilo, in dodaja, da v tej pobudi kakega novega argumenta ni. Takšno rokohitrsko razlogovanje večine me ne prepriča, ker Ustavno sodišče predmetne omejitve pravice do enakopravnega sodelovanja v kampanji v preteklosti v resnici nikoli ni celostno vsebinsko obravnavalo. Če bi jo, bi po moji oceni verjetno ugotovilo, da obstajajo razlage te zakonske določbe, ki so za pravice manj obremenjujoče, kot je ustaljena razlaga, da se namreč javni medij lahko odloči tudi, da bo neparlamentarne stranke v celoti obravnaval ločeno v posebnih terminih, namenjenih le zanje. Takšna določba gotovo služi legitimnemu cilju zagotovitve praktičnega delovanja demokratičnega procesa. A je obenem po moji oceni prekomerna in s tem v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti, ki ga za omejitev temeljnih pravic po ustaljeni (a žal prevečkrat tudi nekonsistentno prekršeni) praksi zahteva Ustava. Cilj učinkovite in praktične izvedbe kampanje demokratičnega procesa je povsem mogoče izvesti tudi ob določbi ali razlagi določbe, ki bi terjala vsaj minimalno obvezno soočenje neparlamentarnih strank s parlamentarnimi. Že obvezna zapoved vsaj enega ali dveh soočenj parlamentarnih strank z neparlamentarnimi bi bila pomembna dodana vrednost vsaki demokraciji, obenem pa takšna še vedno dokaj mila, a obvezna korekcija določbe v ničemer realno ne more ogroziti omenjenega legitimnega zakonodajalčevega cilja. Obstajajo torej milejše izvedbene različice izpodbijane določbe, ki zasledovani zakonodajalčev cilj v celoti dosežejo, so pa za temeljne pravice do enakopravnega sodelovanja v kampanji manj obremenjujoče in manj izključujoče. Ker torej ni razumnega razloga, da v takih primerih od zakonodajalca ne bi zahtevali uporabe za pravice manj obremenjujočega sredstva za zagotovitev legitimnega cilja, to po moji oceni predstavlja precej očitno kršitev ustavnega načela sorazmernosti.
 
Kot rečeno, tega preprostega vsebinskega razlogovanja nisem našel v dosedanji presoji Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje večina, češ da je bilo vprašanje neenakopravnega omejevanja kampanjskih pravic neparlamentarnih strank že presojeno in da v pobudi ni nič, česar še niso presojali. Da je bilo odločeno o kakšnih drugih vsebinskih vidikih, pa seveda ni dovolj, saj obstaja tudi opisani vidik. Zato za takšno, po moji oceni preveč rokohitrsko odločitev večine, nisem mogel glasovati. Če bi v prihodnje katera od morebitnih bodočih pobudnic izrecno izpostavila kakšno različico opisanega vsebinskega argumenta, ni izključeno, da bi Ustavno sodišče takšno pobudo moralo bolj temeljito obravnavati.
 
 
 
 
DDr. Klemen Jaklič
Sodnik
 
Vrsta zadeve:
 ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
 zakon
Vlagatelj:
 Politična stranka SLOGA, Ljubljana
Datum vloge:
 18.06.2018
Datum odločitve:
 18.12.2019
Vrsta odločitve:
 sklep
Vrsta rešitve:
 zavrnitev
Dokument:
 US32233