P-1/20

Opravilna št.:
P-1/20
Objavljeno:
Neobjavljeno | 02.04.2020
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2020:P.1.20.
Akt:
Spor o pristojnosti
Izrek:
Za inšpekcijski nadzor glede varstva kulturne dediščine v zvezi s posegom v kulturno dediščino po obnovi fasade Soseske Ferentov vrt, na naslovu Rimska cesta 14, Ljubljana, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče ne presoja utemeljenosti podlag za izvedbo dveh različnih inšpekcijskih nadzorov v pristojnosti dveh različnih inšpekcijskih organov – v takem primeru spor glede pristojnosti ni nastal. Spor glede pristojnosti nastane, kadar dva različna organa zavračata pristojnost za izvedbo istega inšpekcijskega nadzora.
Geslo:
1.2.51.7.2 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Spor o pristojnosti - Prizadeti organ.
1.3.52.1.1 - Ustavno sodstvo - Pristojnost - Odločitev - V sporu o pristojnosti - Med državo in lokalnimi skupnostmi.
1.5.51.3.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - Odločitve v drugih postopkih - Odločitev o tem, kateri organ je pristojen.
Pravna podlaga:
Člen 61.4, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
P-1/20-5                         
2. 4. 2020
 
 

ODLOČBA

 
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Mestne občine Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 2. aprila 2020
 
 

odločilo:

 
Za inšpekcijski nadzor glede varstva kulturne dediščine v zvezi s posegom v kulturno dediščino po obnovi fasade Soseske Ferentov vrt, na naslovu Rimska cesta 14, Ljubljana, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) zahteva rešitev spora glede pristojnosti za sprejem in obravnavanje prijave ter vodenje inšpekcijskega postopka na podlagi prijave občana v zvezi z opravljenimi deli skladno s kulturnovarstvenimi usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju Zavod). V predmetni zadevi je prišlo do spora glede pristojnosti med Inšpektoratom Republike Slovenije za kulturo in medije (v nadaljevanju IRSKM), ki je organ v sestavi Ministrstva za kulturo, in Inšpektoratom Mestne uprave MOL (v nadaljevanju Inšpektorat MU MOL) glede izvedbe inšpekcijskega nadzora po obnovi fasade Soseske Ferentov vrt. Ta soseska je vključena v območje arheološkega kompleksa, ki je bil za kulturni in zgodovinski spomenik razglašen z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 46/90 – v nadaljevanju Odlok) in je kot registrirana dediščina vpisan v registru nepremične kulturne dediščine (EŠD 29802).
 
2. Prijava občana se je navezovala na spoštovanje določb Občinskega prostorskega načrta MOL in na ugotovitve Službe za kulturno dediščino v okviru Zavoda. Iz dokumenta Zavoda z dne 14. 6. 2018 izhaja, da se njegova vsebina nanaša na oglaševanje in klimatiziranje na objektu Ferentov vrt, na naslovu Rimska cesta 14, Ljubljana, in da vsebuje kulturnovarstvene usmeritve glede ustrezne namestitve in glede pridobitve kulturnovarstvenih pogojev in soglasja Zavoda. Inšpektorat MU MOL je ta dokument skupaj s prijavo občana odstopil IRSKM, ker je ocenil, da ne gre za nadzor iz pristojnosti Inšpektorata MU MOL, ker iz prijave izhaja sum kršitve Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZVKD-1).
 
3. IRSKM je vrnil prijavo in nadzor zavrnil z obrazložitvijo, da je po 12. členu Odloka za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe in da se vsebina prijave domnevnih nepravilnosti ne nanaša na morebitne poškodbe zunanjščine ali kakorkoli na morebitno kršitev določb ZVKD-1. Navajal je tudi 8. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr. – GZ), ki v drugem odstavku ureja inšpekcijski nadzor občinskih inšpektorjev v zvezi s skladnostjo gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine.
 
4. MOL pristojnost na podlagi 12. člena Odloka zavrača in pojasnjuje, da so bile z Zakonom o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95 – ZPDF), upravne naloge, ki so bile kot pristojnost občinskih organov določene v področnih zakonih, prenesene na upravne enote. Med drugim so bile prenesene tudi naloge na delovnem področju Ministrstva za kulturo, določene v Zakonu o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 – v nadaljevanju ZNKD). Iz prenosa pristojnosti so bile izključene le občinske naloge, ki so se nanašale na razglasitev kulturnega oziroma zgodovinskega spomenika. MOL se sklicuje na 109. člen ZVKD-1, po katerem je za nadzor pristojen inšpektor, pristojen za dediščino.
 
   
B.
 
5. Ustavno sodišče je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi. Za te spore se v skladu z 62. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20– v nadaljevanju ZUstS) smiselno uporablja 61. člen ZUstS. Po drugem odstavku 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena in meni, da zanjo ni pristojen.
 
6. Ustavno sodišče mora najprej ugotoviti obstoj spora. Pri tem ne presoja utemeljenosti podlag za izvedbo dveh različnih inšpekcijskih nadzorov v pristojnosti dveh različnih inšpekcijskih organov – v takem primeru spor glede pristojnosti ni nastal. Spor glede pristojnosti nastane, kadar dva različna organa zavračata pristojnost za izvedbo istega inšpekcijskega nadzora. Inšpektorat MU MOL je IRSKM prijavo odstopil zaradi suma kršitve ZVKD-1 v zvezi z ugotovitvami Zavoda. Vsebina inšpekcijskega nadzora, ki ga zavračata inšpekcijska organa, se nanaša na sum kršitve varstva kulturne dediščine v zvezi s pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za poseg v zvezi z umeščanjem elementov oglaševanja in zunanjih enot klimatskih naprav, zato gre v predmetni zadevi za spor glede pristojnosti za izvajanje inšpekcijskega nadzora glede varstva kulturne dediščine v zvezi s posegom v kulturno dediščino.
 
7. Odlok je bil sprejet na podlagi 18. člena ZNKD, ki je določal pristojnost občinske skupnosti za razglasitev nepremičnih delov narave za kulturni ali zgodovinski spomenik. Odlok določeno območje razglaša za kulturni in zgodovinski spomenik, določa meje tega območja, varstvene režime in razvojne usmeritve ter kazenske določbe. V 12. členu Odlok določa, da je za nadzor nad izvajanjem njegovih določb pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe. ZNKD ni določal niti posebnega inšpekcijskega nadzora niti posebnega inšpekcijskega organa, pristojnega za nadzor nad izvajanjem določb zakona oziroma varstva kulturne dediščine. Na republiški ravni je inšpekcijsko nadzorstvo urejal najprej Zakon o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij (Uradni list SRS, št. 5/80, 12/82, 9/85, 14/86, 37/87, Uradni list RS, št. 24/90), nato pa Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91 – ZODP) – oba sta te naloge nalagala Republiškemu urbanističnemu inšpektoratu. Zato so akti o razglasitvah reševali vprašanje nadzora sami.
 
8. ZNKD je bil razveljavljen (razen v delu, ki se je nanašal na naravno dediščino in naravne znamenitosti, ki pa v predmetni zadevi niso upoštevne) z uveljavitvijo Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 – v nadaljevanju ZVKD). Ta zakon je v zvezi z varstvom dediščine med nalogami države povsem jasno določil, da inšpekcijski nadzor izvaja država (8. člen ZVKD), lokalne skupnosti pa na področju varstva dediščine razglašajo spomenike lokalnega pomena, izdajajo odločbe v zvezi z razglasitvenimi akti, ki so jih sprejele, in zagotavljajo sredstva za ohranjanje in vzdrževanje spomenikov lokalnega pomena (prvi odstavek 9. člena ZVKD). Kot pristojni inšpektorat za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, aktov, izdanih na njegovi podlagi, ter drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo kulturne dediščine, je določil Inšpektorat za področje kulturne dediščine, ki je na podlagi Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94 in nasl. – ZODPM) deloval kot organ v sestavi Ministrstva za kulturo. ZVKD je med prehodnimi in končnimi določbami (79. člen ZVKD) uredil tudi veljavnost dotakratnih aktov o razglasitvi in določil, da ostanejo v veljavi in se uskladijo z določbami tega zakona ter po potrebi dopolnijo v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
 
9. Veljavni zakon, ki ureja varstvo kulturne dediščine, je ZVKD-1. Zakon določa načine varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno ohranjanje dediščine. Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin. Varstvo dediščine je v javno korist (prvi odstavek 2. člena ZVKD-1). Predmet javne koristi so registrirana dediščina, nacionalno bogastvo, spomeniki, varstvena območja dediščine in arheološke ostaline, podlaga za vzpostavitve varstva je identifikacija javne koristi (8. člen ZVKD-1). Spomenik državnega pomena se razglasi z odlokom vlade, spomenik lokalnega pomena pa z odlokom predstavniškega organa pokrajine ali občine (prvi odstavek 13. člena ZVKD-1). Država za izvajanje javne službe varstva nepremične dediščine ustanovi javni zavod, in sicer je to Zavod (prvi odstavek 83. člena ZVKD-1), ki med drugim opravlja strokovni nadzor nad posegi v dediščino, odredi lastniku spomenika izvedbo določenih ukrepov varstva posameznikov in izdaja kulturnovarstvene pogoje in soglasja za posege v dediščino (prvi in drugi odstavek 84. člena ZVKD-1). Kulturnovarstveno soglasje je urejeno v 28. členu ZVKD-1, pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda (29. in 30. člen ZVKD-1). Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za dediščino (109. člen ZVKD-1). Skladno z 11. členom Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18, 84/18, 10/19 in 64/19) je to IRSKM.
 
10. Kasnejši in po hierarhiji višji splošni predpis (zakon) (delno) razveljavi starejšega nižjega. Glede na navedeno 12. člen Odloka za presojo pristojnosti za inšpekcijski nadzor varstva kulturne dediščine ni upošteven. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.   
 
 
C.
 
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Rajko Knez
Predsednik
Vrsta zadeve:
spori o pristojnosti
Vrsta akta:
drugi akti
Vlagatelj:
Mestna občina Ljubljana
Datum vloge:
13.01.2020
Datum odločitve:
02.04.2020
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
določitev pristojnega organa
Dokument:
US32379