Opravilna št.: |
U-I-388/18 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 09.04.2020 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2020:U.I.388.18 |
Akt: |
Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) (ZRTVS-1), 2. in 3. odst. 12. čl. Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 39/14) |
Izrek: |
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 39/14) se zavrže.
|
Evidenčni stavek: |
Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Pobuda mora vsebovati navedbo razlogov neskladnosti predpisa z Ustavo ali zakonom in podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Če ta pogoj ni izpolnjen, Ustavno sodišče pobudo zavrže. |
Geslo: |
1.5.51.1.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrnitev pobude - Ker ne odpira pomembnega vprašanja. 1.5.51.1.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Nepopolna vloga. 1.4.51.1 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Popolnost vloge. |
Pravna podlaga: |
Člen 25.3, 26.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
U-I-388/18-7
9. 4. 2020
SKLEPUstavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude političnih strank Združena levica – demokratična stranka dela, Ljubljana, ki jo zastopa Franc Žnidaršič, Ljubljana, in Novi socialdemokrati, Ljubljana, ki jo zastopa dr. Milan Balažic, Ljubljana, ter Janka Vebra, Kočevje, na seji 9. aprila 2020
sklenilo:
1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) se zavrne.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 39/14) se zavrže.
OBRAZLOŽITEV
1. Pobudniki izpodbijajo drugi in tretji odstavek 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1), ki določata razporeditev programskega časa, ki je v okviru volilne oziroma referendumske kampanje na Radioteleviziji Slovenija na razpolago zunajparlamentarnim strankam (ena tretjina) in parlamentarnim strankam (dve tretjini). Navajajo, da izpodbijana ureditev privilegira parlamentarne stranke, njihove kandidate in volivce v primerjavi z neparlamentarnimi strankami, njihovimi kandidati in volivci. Menijo, da bi morali biti vsem političnim strankam oziroma njihovim kandidatov zagotovljeni enaki pogoji za predstavitev. Zatrjujejo neskladje izpodbijane ureditve s 14., 22. in 43. členom Ustave, 21. členom Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1), 13., 14., 17. in 18. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 3. členom Prvega protokola k EKČP. Pobudniki navajajo, da izpodbijajo tudi Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju Odlok).
2. Pobudo vlagata dve politični stranki in kandidat. Glede na to, da kandidat Janko Veber izpolnjuje procesne pogoje za vložitev pobude, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali te pogoje izpolnjujeta tudi drugi dve pobudnici.
3. Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobudniki ne navajajo razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istem vprašanju,[1] niti ne odpirajo novih ustavnopravnih vprašanj. Zato je njihovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 zavrnilo (1. točka izreka).
4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Poleg tega mora pobuda imeti sestavine, kot jih določa drugi odstavek 24.b člena ZUstS, ki med drugim izrecno določa, da mora pobuda vsebovati podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ena izmed zahtev je tudi, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa.
5. Pobudniki navajajo, da izpodbijajo tudi Odlok, vendar pobuda razen navedbe predpisa in podatka o njegovi objavi ne vsebuje nobene druge bistvene sestavine, ki jo mora vsebovati vsaka pobuda (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka zavrglo (2. točka izreka).
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Knez. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje.
dr. Rajko Knez
Predsednik
[1] Prim. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-372/96 z dne 4. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 22/99, in OdlUS VIII, 44), sklep Ustavnega sodišča št. U-I-308/05 z dne 9. 2. 2006, sklep Ustavnega sodišča št. U-I-267/11 z dne 3. 11. 2011, sklep Ustavnega sodišča št. U-I-119/11 z dne 3. 11. 2011, sklep Ustavnega sodišča št. U-I-285/11 z dne 15. 12. 2011, sklep Ustavnega sodišča št. U-I-291/11 z dne 5. 4. 2012 in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-189/19, Mp-1/19 z dne 24. 10. 2019.
⇒
U-I-388/18-8
28. 4. 2020
ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA
DDr. KLEMNA JAKLIČA
K SKLEPU ŠT. U-I-388/18 Z DNE 9. 4. 2020
ŠE O ENAKOPRAVNEM OBRAVNAVANJU NEPARLAMENTARNIH POLITIČNIH STRANK V VOLILNI IN REFERENDUMSKI KAMPANJI
1. Pobudniki izpodbijajo drugi in tretji odstavek 12. člena Zakona o RTV, ki določata različno razporeditev programskega časa, ki je v okviru kampanje na razpolago neparlamentarnim in parlamentarnim strankam.
2. Ob tem, ko pobudo zavrne, se večina sodnic in sodnikov sklicuje na preteklo prakso Ustavnega sodišča, ki je pobude s tovrstno vsebino že zavrnilo, in dodaja, da v tej pobudi kakega novega argumenta ni. Kot sem ugotavljal že v zadevi št. U-I-408/18,[1] me takšno hitro razlogovanje večine ne prepriča. Ustavno sodišče namreč predmetne omejitve pravice do enakopravnega sodelovanja v kampanji v resnici ni celostno vsebinsko obravnavalo. Če bi jo, bi po moji oceni verjetno ugotovilo, da obstajajo načini vključitve neparlamentarnih strank v kampanjo na RTVSLO, ki so za pravice manj obremenjujoči kot je omenjeni način, ki je predviden sedaj, da se namreč javni medij lahko odloči tudi, da bo neparlamentarne stranke v celoti obravnaval ločeno v posebnih terminih, namenjenih le zanje ter tako le v obsegu ene tretjina časa, ki ga sicer namenja parlamentarnim strankam. Takšna določba gotovo služi legitimnemu cilju zagotovitve praktičnega delovanja demokratičnega procesa. A je obenem po moji oceni prekomerna in s tem v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti, ki ga za omejitev temeljnih pravic po ustaljeni (a žal prevečkrat tudi nekonsistentno prekršeni) presoji vselej zahteva Ustava. Cilj učinkovite in praktične izvedbe kampanje nekega demokratičnega procesa je povsem mogoče izvesti tudi npr. ob določbi, ki bi ob dejstvu obstoja tretjega (parlamentarnega) kanala RTVSLO neparlamentarnim strankam zagotovila več kot tretjino časa, ali ob tem morda predpisala še vsaj minimalno obvezno soočenje neparlamentarnih strank s parlamentarnimi.[2] Že obvezna zapoved vsaj enega ali dveh soočenj parlamentarnih strank z neparlamentarnimi bi bila pomembna dodana vrednost vsaki demokraciji, obenem pa takšna še vedno dokaj mila, a obvezna korekcija določbe v ničemer realno ne more ogroziti omenjenega legitimnega zakonodajalčevega cilja. Obstajajo torej milejše izvedbene različice izpodbijane določbe, ki zasledovani zakonodajalčev cilj v celoti dosežejo, so pa za temeljne pravice do enakopravnega sodelovanja v kampanji manj obremenjujoče in manj izključujoče. Ker torej ni razumnega razloga, da v takih primerih od zakonodajalca ne bi zahtevali uporabe za pravice manj obremenjujočega sredstva za zagotovitev legitimnega cilja, to predstavlja precej očitno kršitev ustavnega načela sorazmernosti.
3. Tega preprostega vsebinskega razlogovanja nisem našel v dosedanji presoji Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje večina, češ, da je bilo vprašanje neenakopravnega omejevanja kampanjskih pravic neparlamentarnih strank že presojeno in da v pobudi ni ničesar, o čemer ne bi že presodili. Da je bilo odločeno o kakšnih drugih vsebinskih vidikih, pa seveda ni dovolj, saj obstaja tudi opisani vidik. Zato za takšno, po moji oceni prehitro odločitev večine nisem mogel glasovati. Če bi v prihodnje katera od morebitnih bodočih pobudnic izrecno izpostavila kakšno različico opisanega vsebinskega argumenta, ni izključeno, da bi Ustavno sodišče takšno pobudo moralo bolj temeljito obravnavati.
DDr. Klemen Jaklič l.r.
Sodnik
[1] Glej odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna Jakliča k omenjeni zadevi.
[2] Pred leti se je postavilo vprašanje, ali sme javna RTV soočiti parlamentarne stranke s stranko, ki sicer ni parlamentarna, ji pa javnomnenjske ankete napovedujejo odličen volilni rezultat. Več o tem A. Teršek, Politično nerazumni in pravno nevzdržni, Dnevnik, Objektiv, 29. 10. 2011. Prof. Teršek pojasni stališče, da je treba upoštevati argument "strokovno verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank« in da morata biti »hkrati upoštevana kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu".
|
Vrsta zadeve: |
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov |
Vrsta akta: |
zakon podzakonski akt |
Vlagatelj: |
Združena levica – demokratična stranka dela, Ljubljana in drugi |
Datum vloge: |
25.05.2018 |
Datum odločitve: |
09.04.2020 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
zavrnitev zavrženje |
Dokument: |
US32394 |
