U-I-195/17

Opravilna št.:
U-I-195/17
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.05.2020
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2020:U.I.195.17
Akt:
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 5/13), 4. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 5/13), kolikor kategorizira javno pot "Kukava-Vodenjak do konca njive Šmigoc" v delih, ki potekajo po zemljiščih parc. št. 719/2, 721/2, 723/4, 723/5, 723/7 in 728/5, vse k. o. Kukava, se zavrže.
Evidenčni stavek:
Pobuda je prepozna, če ni vložena v enem letu od uveljavitve izpodbijanega predpisa, ki učinkuje neposredno, oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.
Geslo:
1.5.51.1.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude.
1.4.51.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Drugo.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-195/17-5   
15. 5. 2020
 
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stanislava Šorija, Juršinci, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič, d. o. o., Maribor, na seji 15. maja 2020
 

sklenilo:

 

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 5/13), kolikor kategorizira javno pot "Kukava-Vodenjak do konca njive Šmigoc" v delih, ki potekajo po zemljiščih parc. št. 719/2, 721/2, 723/4, 723/5, 723/7 in 728/5, vse k. o. Kukava, se zavrže.

 

OBRAZLOŽITEV

 
 
1. Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Juršinci (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Kukava-Vodenjak do konca njive Šmigoc" v delih, ki naj bi potekali po njegovih zemljiščih. Navaja, da je 15. 2. 2017 Občini Juršinci (v nadaljevanju Občina) poslal poziv k plačilu nadomestila za uporabo ceste, saj so njegovo zasebno pot do stanovanjske hiše, potem ko je na svoje stroške položil asfalt v površini cca 375 m2, začeli uporabljati vsi udeleženci v prometu, ki sicer uporabljajo cesto, ki jo je Občina zgradila na območju parc. št. od 735/2 do 710/2, k. o. Kukava. Dodaja, da je 3. 3. 2017 prejel odgovor, da Občina ne bo poravnala nadomestila za uporabo njegove ceste, hkrati pa ga Občina ni obvestila, da je že v letu 2013 z Odlokom namembnost ceste, ki je v velikem delu v lasti pobudnika, spremenila v javno cesto, s čemer se je pobudnik nato popolnoma naključno seznanil. Občina pred tem ni izvedla razlastitvenega postopka. Zato pobudnik zatrjuje, da je izpodbijana določba Odloka v neskladju z razlastitvenim postopkom, urejenim v členih 95–106 Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1)[1], in s 33. in 69. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj Občini naloži, da v roku 6 mesecev s pobudnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali v primeru, da javna pot ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, izpelje postopek za ukinitev javne ceste.
 
2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).
 
3. Po ustaljeni ustavnosodni presoji občinski odloki, s katerimi občine kategorizirajo občinske ceste, učinkujejo neposredno in so v neskladju s 33. in 69. členom Ustave, če občina ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Vendar pa mora Ustavno sodišče pred tem ugotoviti, ali je pobuda vložena pravočasno.
 
4. Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[2]
 
5. Izpodbijani Odlok je začel veljati 23. 7. 2013.[3] Da bi bila pobuda, ki jo je pobudnik vložil 22. 12. 2017, upoštevaje subjektivni rok, vložena pravočasno, bi moral pobudnik glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve dokazati, da je za nastanek škodljivih posledic na podlagi izpodbijanega Odloka lahko izvedel šele določen čas po njegovi uveljavitvi in prepričljivo utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik z navedbo, da se je s tem, da je iz 4. člena Odloka razvidno, da je pod zap. št. 24 kategorizirana cesta na nepremičninah, ki so med drugim last pobudnika, seznanil naključno, ni zadostil zahtevam, ki zanj izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve, čeprav sam to naključno seznanitev časovno umešča v čas po odzivu Občine in od katerega je do vložitve pobude preteklo manj kot eno leto. Pobudnik v pobudi sploh ne zatrjuje in z ničemer ne utemeljuje pravočasnosti pobude in ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, kdaj in na kakšen način se je seznanil z nastankom škodljivih posledic ter zakaj se s tem ni mogel seznaniti že prej, niti ne navaja nobenih dejstev in okoliščin, ki bi njegovo navedbo o naključni seznanitvi potrjevala. Zgolj s to navedbo pa pravočasnosti pobude ne more utemeljiti. Kar pobudnik ni izkazal, da je pobudo vložil pravočasno, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
 
6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
dr. Rajko Knez
Predsednik
 
 
[1] ZUreP-1 je bil razveljavljen z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2) in se je uporabljal do začetka njegove uporabe (glej 299. člen v zvezi s 303. členom ZUreP-2: ZUreP-2 se je začel uporabljati 1. 6. 2018).
[2] Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).
[3] Odlok, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Juršinci 22. 7. 2013, je skladno s 7. členom Odloka začel veljati naslednji dan po objavi.
 
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
občinski predpis
Vlagatelj:
Stanislav Šori, Juršinci
Datum vloge:
27.12.2017
Datum odločitve:
15.05.2020
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US32414