U-I-8/21

Opravilna št.:
U-I-8/21
Objavljeno:
Neobjavljeno | 01.04.2021
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2021:U.I.8.21
Akt:
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) (ZZUOOP), 104. čl.

Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21), 1. in 2. tč. 1. odst. 1. čl.

Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21), 1. in 2. tč. 1. odst. 1. čl.

Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21, 14/21 in 15/21), 1 in 2. tč. 1. odst. 1. čl.

Sklep o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 181/20)
Izrek:
Sprejme se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti:
– 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20);
– 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21);
– 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21);
– 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21, 14/21 in 15/21);
– Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 181/20), kolikor se nanaša na osnovne šole.
 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21) in 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21) se zavrže.
 
Začne se postopek za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21) ter 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21).
 
Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21) ter Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kolikor se nanaša na osnovne šole, se zavrže.
Pravna podlaga:
Člen 25.3, 26.3, 30, 39.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-8/21-29
1. 4. 2021     
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletnih A. B. in C. Č., obe D., ki ju zastopa zakonita zastopnica E. F., D., na seji 1. aprila 2021
 

sklenilo:

 
1. Sprejme se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti:
– 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20);
– 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21);
– 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21);
– 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21, 14/21 in 15/21);
– Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 181/20), kolikor se nanaša na osnovne šole.
 
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21) in 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21) se zavrže.
 
3. Začne se postopek za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21) ter 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21).
 
4. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21) ter Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kolikor se nanaša na osnovne šole, se zavrže.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Pobudnici, stari 9 in 5 let, sta vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21 – v nadaljevanju Odlok/204) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 181/20 – v nadaljevanju Sklep ministrice) v delu, ki se nanaša na osnovne šole. Med trajanjem postopka pred Ustavnim sodiščem sta pobudnici sporočili, da vse navedeno v pobudi in drugih njunih vlogah velja tudi za nove morebitne odloke, ki bodo pomenili v bistvenem enako ureditev začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kot jo izpodbijata. Pobudnici sta pobudo razširili tudi na 104. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju ZZUOOP).
 
2. Pobudnici navajata, da prva obiskuje 4. razred osnovne šole, druga pa predvidoma zadnje leto vrtca. Poudarjata, da se, vse od 26. 10. 2020, odkar veljata izpodbijana prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, prva šola na daljavo, druga pa je doma v varstvu. Navajata, da sta njuna starša zaposlena s polnim delovnim časom, da delata enoizmensko pet dni na teden, pri čemer si skušata delo organizirati tako, da vsaj eden od njiju dela od doma, kadar to ne gre, pa se v varstvo vključijo stari starši. Pobudnici poudarjata, da njuna starša nista strokovno usposobljena za poučevanje v osnovni šoli oziroma za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu. Posebej opozarjata na dolžino trajanja izpodbijanih ukrepov, pri čemer menita, da je treba upoštevati tudi trajanje zaprtja zavodov s področja vzgoje in izobraževanja v spomladanskem delu leta 2020.
 
3. Pobudnici menita, da zaradi dolgotrajnega zaprtja šol otrokom nastaja težko popravljiva škoda. Navajata, da med učenci nastaja velik razkorak v znanju, kar naj bi imelo vpliv na izobraževalni proces tudi po vzpostavitvi normalnega osnovnošolskega stanja, pri čemer naj bi bili prizadeti tako manj kot bolj uspešni učenci, ker naj učitelji ne bi zmogli premoščanja nastalih razlik. Zatrjujeta, da prihaja pri otrocih zaradi šolanja na daljavo do deficita znanja in do bistvenega upada motivacije. To naj se ne bi dogajalo le pri otrocih iz ranljivejših skupin, temveč tudi pri bolj uspešnih učencih, kamor naj bi sodila prva pobudnica. Škoda, ki naj bi zaradi neobiskovanja zadnjega leta vrtca nastajala drugi pobudnici, naj bi bila v tem, da bi v vrtcu načrtno in strokovno razvijali njeno sposobnost ohranjanja koncentracije ter ji privzgajali učne navade in ročne spretnosti, ki jih otroci potrebujejo v šoli. Težko popravljiva škoda naj bi otrokom nastajala tudi na področju duševnega zdravja. Pobudnici opozarjata tudi na škodo, ki naj bi nastajala zaradi drastičnega upada socialnih stikov, ki so jih sicer deležni otroci v šolah in vrtcih in ki naj bi bili vitalnega pomena za njihov razvoj. Posledice izgube socialnih stikov naj bi se pri prvi pobudnici kazale v izgubi motivacije, v jezi in v jokavosti, pri drugi pobudnici pa v občutkih, da se z njo nihče več noče igrati. Obe pobudnici naj bi, za razliko od prej, zahtevali veliko pozornosti in naj bi bili pri delu za šolo oziroma pri igri nesamostojni. Tudi iz opažanja razredničarke prve pobudnice naj bi izhajalo, da prej visoko motivirana učenka, ki je zelo aktivno sodelovala pri pouku v šoli, sedaj pri srečanjih preko aplikacije ZOOM deluje regresirano in le redko aktivno sodeluje. Pobudnici navajata, da se škoda, ki nastaja otrokom, po mnenju strokovnjakov odraža tudi v tem, da so otroci slabše gibljivi in še bolj prekomerno hranjeni.
 
4. Po mnenju pobudnic sta Odlok/204 in Sklep ministrice v neskladju z 2., 14., 56. in 57. členom Ustave. V neskladju z 2. členom Ustave naj bi bila zaradi nesorazmernega posega v pravice pobudnic. V zvezi z neskladjem s 14. členom Ustave pobudnici opozarjata na različne socialne, ekonomske in tehnične danosti, s katerimi so soočeni otroci v času šolanja na daljavo (različen dostop do računalniške opreme in do interneta ter do prostora, ki ga imajo na voljo za učenje; različen položaj glede pomoči, ki jim jo lahko zaradi npr. jezikovnih preprek in obveznosti v službi pri učenju nudijo starši). Druga pobudnica naj bi bila v neenakem položaju v primerjavi z otroki, ki lahko zaradi nujnosti dela njihovih staršev obiskujejo vrtec. Otroci v vrtcu naj bi bili namreč deležni vzgojno-izobraževalnega procesa, ki pomeni pomemben dela priprave na šolo, omogočeni pa naj bi jim bili tudi stiki z drugimi otroki. Izpodbijana Odlok/204 in Sklep ministrice naj bi pomenila tudi nesorazmeren poseg v pravice pobudnic iz 56. in 57. člena Ustave. Pobudnici navajata, da je delež okuženih otrok (še posebej v starostni skupini, v katero sodita) med vsemi okuženimi osebami izredno majhen, da otroci praviloma prebolevajo bolezen v blažji obliki in da so le izjemoma prenašalci okužb na druge osebe. Glede na to naj izpodbijani ukrepi ne bi bili nujni za dosego cilja obvladovanja epidemije ter preprečevanja prenosa okužb, zastavljalo pa naj bi se tudi vprašanje njihove primernosti. Poleg tega naj bi bilo enake cilje mogoče doseči že z bistveno blažjimi ukrepi za preprečitev okužb, kot so npr. ohranjanje razdalje, nošenje mask, skrb za higieno rok in higieno kašljanja in kihanja, razkuževanje prostorov in gibanje v okviru vzpostavljenih "mehurčkov", nevstopanje staršev v šolo, prihajanje otrok v šolo in iz šole ob dogovorjeni uri in na dogovorjen način, zavarovanje zdravstveno bolj občutljivih zaposlenih v šolah in vrtcih z ustrezno kadrovsko politiko. Pobudnici opozarjata tudi na slab položaj, ki ga je Vlada dodelila odpiranju šol v okviru načrta sproščanja ukrepov, in opozarjata, da je kriterij števila okužb kot eden od pogojev za sproščanje določen zelo elastično, saj je odvisen od števila izvedenih testov. Izpodbijani ukrepi po mnenju pobudnic tudi ne morejo prestati testa sorazmernosti v ožjem smislu, ker je teža posledic takih posegov v pravice pobudnic iz 56. in 57. člena Ustave očitno nesorazmerna s pričakovanimi koristmi, ki naj bi nastale zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke in s šolanjem na daljavo. Pobudnici menita, da bi bilo mogoče z ustrezno prostorsko, kadrovsko in vsebinsko organizacijo vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok organizirati tudi (vsaj pretežno) "v živo" brez škodljivih posledic za otroke in delavce vzgojno-varstvenih in izobraževalnih ustanov. Navajata tudi, da se od zaprtja vrtcev in šol epidemiološka slika več tednov ni spremenila oziroma se je celo slabšala, kar kaže na to, da ni vzročne zveze med širjenjem okužb in zbiranjem v vrtcih in šolah.
 
5. Sklep ministrice je po mnenju pobudnic tudi v neskladju s 104. členom ZZUOOP, ker naj v njem ne bi bilo pojasnjeno, zakaj je šolanje na daljavo potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, in v neskladju z 2. členom Zakona osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/10, 107/10, 87/11 in 63/13 – v nadaljevanju ZOsn), ker se z izobraževanjem na daljavo ne dosegajo cilji osnovnošolskega izobraževanja.
 
6. Člen 104 ZZUOOP je po mnenju pobudnic v neskladju s tretjim odstavkom 57. člena Ustave in z 2. členom ZOsn, ker ne določa, kaj sploh je šolanje na daljavo in kako se izvaja, da se z njim doseže realizacija ur in cilji izobraževanja. Ob tem pobudnici opozarjata, da šolanje na daljavo ne pomeni nujno šolanja po internetu z uporabo računalnikov, ker bi morali biti sicer vsem otrokom zaradi obveznosti osnovnošolskega izobraževanja zagotovljena dostop do interneta in računalniška oprema.
 
7. Pobudnici podajata tudi predlog za zadržanje izvrševanja Odloka/204 in Sklepa ministrice, kolikor se nanaša na osnovne šole. Ker prva pobudnica še ni sposobna povsem samostojno izvajati pouka na daljavo, druga pobudnica pa zaradi skorajšnjega vstopa v šolo potrebuje usmerjeno varstvo in vzgojo, in ker praktično nimata socialnih stikov s svojimi vrstniki, naj bi jima nastajale težko popravljive posledice. Zaradi izpodbijanih ukrepov naj bi bilo prizadeto njuno šolanje ter ogroženi njune primarne razvojne potrebe po druženju, njun socialni razvoj in duševno zdravje. Po drugi strani, upoštevaje število okuženih otrok, potek prebolevanja te bolezni pri otrocih in strokovne ocene, da so otroci redko prenašalci okužbe, ter z upoštevanjem ustreznih varnostnih ukrepov ter uporabo ustrezne kadrovske in prostorske organizacije (upoštevanje potreb po posebni zaščiti določenih zaposlenih, oblikovanje manjših skupin otrok) zaradi zadržanja izvrševanja Odloka/204 in Sklepa ministrice ter posledičnim odprtjem vrtcev in osnovnih šol naj ne bi nastale praktično nobene škodljive posledice oziroma naj bi bile te zanemarljive.
 
8. Pobudo in njeni dopolnitvi, kolikor sta vsebovali nove argumente, do katerih se nasprotni udeleženci še niso imeli možnosti opredeliti, je Ustavno sodišče vročilo nasprotnim udeležencem. Ti so na pobudo odgovorili. Vlada je Ustavnemu sodišču poslala tudi mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 104. člena ZZUOOP.
 
9. Državni zbor v odgovoru na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 104. člena ZZUOOP navaja, da vzgojno-izobraževalno delo na daljavo ne pomeni posega v pravico iz tretjega odstavka 57. člena Ustave, temveč pomeni način njenega izvrševanja v času, ko je bilo z namenom preprečitve širjenja nalezljive bolezni začasno prepovedano zbiranje ljudi v šolah. V primeru opustitve te ureditve pravice iz tretjega odstavka 57. člena Ustave v času zaprtja šol sploh ne bi bilo mogoče izvrševati. Člen 104 ZZUOOP predstavlja zakonsko pooblastilo in okvir za izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, o katerem odloči minister, pristojen za izobraževanje. V zakonskem pooblastilu je temeljni pogoj za odreditev vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, in sicer omilitev in odprava posledic nalezljive bolezni COVID-19. Za presojo ustavnosti 104. člena ZZUOOP je pomembno, da je v drugem odstavku tega člena določeno, da se z vzgojno-izobraževalnim delom dosega realizacijo ur in cilje, določene z vzgojno-izobraževalnimi programi. To pomeni, da se vzgojno-izobraževalno delo na daljavo izvaja pravno in strokovno vezano. Upoštevati je treba tudi vsebino 105. člena ZZUOOP. Glede na to Državni zbor meni, da je vzgojno-izobraževalno delo po vsebini, namenu in obsegu v ZZUOOP v povezavi z ZOsn vsebinsko opredeljeno. Ob upoštevanju namena zakona je lahko zakonski okvir širši ali ožji, pri čemer namen interventnega zakona ni sistemsko urejanje, ampak preprečevanja nastanka protiustavnih posledic. V zvezi z očitkom pobudnic, da s šolanjem na daljavo ne bodo doseženi cilji iz 2. člena ZOsn Državni zbor opozarja, da so ti cilji večinoma zelo splošni in obsegajo celotno osnovnošolsko izobraževanje, tudi tisti, ki so bolj konkretizirani, pa so dosegljivi v daljšem, večletnem izobraževalnem procesu. Pouk na daljavo se izvaja skladno s programom izobraževanja in z namenom, da se dosežejo cilji, določeni z vzgojno-izobraževalnimi programi. ZOsn v 1. členu določa različne oblike osnovnošolskega izobraževanja, namen vseh oblik izobraževanja, ki ga izvajajo javne in zasebne šole ali pa se izvaja kot izobraževanje na domu, pa je pridobitev ustreznega izobrazbenega standarda. V zvezi z očitkom pobudnic, da vzgojno-izobraževalno delo na daljavo ne pomeni nujno izobraževanja z uporabo računalniške tehnologije, Državni zbor navaja, da ZZUOOP šolanja na daljavo ne omejuje le na uporabo računalniške tehnologije in dopušča, da se šolanje na daljavo za posamezne udeležence organizira tudi drugače. Glede očitka, da je za šolanje na daljavo z uporabo računalniške tehnologije potrebna računalniška oprema, pa Državni zbor opozarja, da iz pobude ne izhaja, da pobudnicama ne bi bilo omogočeno šolanje na daljavo.
 
10. Za primer, da bo Ustavno sodišče presojalo sorazmernost posega, Državni zbor meni, da gre za primerljivo presojo, kot je bila opravljena v zadevi št. U-I-83/20 (odločba z dne 27. 8. 2020, Uradni list RS, št. 128/20). Navaja, da se je z uvedbo možnosti vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo zasledoval ustavno dopusten cilj, in sicer omejitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Pri presoji sorazmernosti tega ukrepa je treba upoštevati čas sprejetja ukrepov. Ukrepi morajo temeljiti na izkazljivih razlogih in predvidevanjih, ki jih je mogoče upoštevati v času njihovega sprejetja, v tem okviru pa ima oblast, ki je odgovorna za obvladovanje tveganj epidemije, ustrezno široko polje presoje glede izbire ukrepov. Državni zbor meni, da je šolanje na daljavo primeren ukrep za dosego zastavljenega cilja, ker obstaja upoštevna verjetnost, da bo na ta način mogoče doseči cilje osnovnošolskega izobraževana. Pri presoji nujnosti izpodbijanega ukrepa je treba upoštevati, da z gotovostjo ni mogoče presojati vsakega od ukrepov, ki jih je bilo treba v obdobju največjega širjenja nalezljive bolezni sočasno sprejeti več, temveč je upoštevna celovitost sprejetih ukrepov in postopnost sproščanja posameznih ukrepov. Državni zbor meni, da je izpodbijani ukrep tudi sorazmeren v ožjem smislu, ker stopnja verjetnosti pozitivnega vpliva izpodbijanega ukrepa na varovanje življenja in zdravja ljudi odtehta težo posega v pravico do izobraževanja. Glede presoje časovne omejitve trajanja ukrepa je po oceni Državnega zbora bistvena 4. točka izreka sklepa št. U-I-83/20 z dne 16. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 58/20).
 
11. Vlada v odgovoru na pobudo in v mnenju o pobudi navaja, da sta prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter posledično izobraževanje na daljavo nujno potrebna in učinkovita začasna ukrepa, sprejeta z namenom zajezitve in obvladovanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Glede izpodbijanega Odloka/204 Vlada meni, da bi se brez sprejetja ukrepa prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja nalezljiva bolezen nenadzorovano širila, kar naj bi glede na dosedanje izkušnje brez dvoma privedlo do nezmožnosti delovanja zdravstvenega sistema in pomenilo veliko smrtnih žrtev. S sprejetjem takšnega ukrepa naj bi država izvajala svojo pozitivno dolžnost, da ob pojavu epidemije nalezljive bolezni varuje človekove pravice do življenja (17. člen Ustave), do telesne in duševne celovitosti (35.člen Ustave) in do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave), s katero se varuje človekovo zdravje. Prepočasen ali premalo odločen odziv bi lahko bil po mnenju Vlade v neskladju s to pozitivno dolžnostjo. Pri tem naj bi bile pozitivne obveznosti države toliko bolj pomembne, kolikor je varovana vrednost višje v hierarhiji človekovih pravic. V zvezi s tem se Vlada sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča št. Up-555/03, Up 827/04 z dne 6. 7. 2006, Uradni list RS, št. 78/06, in OdlUS XV, 92, ter št. U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004, Uradni list RS, št. 25/04, in OdlUS XIII, 10. Opozarja tudi na to, da Ustava v 32. in 42. členu v primeru varstva pred širjenjem nalezljivih bolezni dopušča poseg v ti dve pravici. Vlada pojasnjuje, da pri vseh ukrepih, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, izhaja iz priporočil strokovne delovne skupine, ki je sodelovala tudi pri pripravi omenjenega ukrepa, kar pomeni, da so pri sprejemanju odločitev Vlade torej ključne ugotovitve in predlogi zdravstvene stroke. Zaradi učinkovite in hitre vzpostavitve izobraževanja na daljavo ta ukrep po mnenju Vlade tudi ni prekomerno posegel v pravico otrok do izobraževanja. Ob tehtanju med tveganjem, ki bi ga za varstvo javnega zdravja pomenilo odprtje šol, in pravico do izobraževanja v šolskih prostorih, je treba po mnenju Vlade začasno prepovedati zbiranje ljudi v šolah. Vlada opozarja, da so v šolah tudi zaposleni, da tja prihajajo starši ter da učenci in dijaki uporabljajo javni prevoz, kar naj bi bile okoliščine, ki izrazito negativno vplivajo na širjenje epidemije. V zvezi z navedbami pobudnic, da druga pobudnica ne more obiskovati vrtca, ker sta starša ocenila, da se njuno delo ne šteje za nujno v času epidemije, Vlada pojasnjuje, da Odlok/204 v 3. členu ne govori o nujnem delu staršev v času epidemije, ampak o nujnem varstvu otrok, katerih starši so zaposleni in varstva otroku ne morejo zagotoviti na drug način. Odlok naj bi izhajal iz koristi otroka, ki potrebuje nujno varstvo, ker njegovi starši tudi v času epidemije delajo od doma ali na delovnem mestu. Po mnenju Vlade v pobudi ni izkazano, da druga pobudnica dejansko ni mogla obiskovati vrtca in da to dejstvo ni bilo le posledica osebne odločitve njenih staršev. Poudarja tudi, da je staršem dana možnost, da zaradi višje sile ostanejo doma in prejmejo ustrezno nadomestilo plače.
 
12. Glede 104. člena ZZUOOP Vlada opozarja, da ta določba ne vzpostavlja šolanja na daljavo kar tako, temveč izvira iz konkretnih okoliščin, v katerih živimo. Z ukrepom šolanja na daljavo se skuša v največji možni meri preprečiti nastanek škodljivih posledic zaradi prepovedi zbiranja ljudi v šolah. S tem, ko naj bi bilo v 104. členu ZZUOOP določeno, da poteka izobraževanje na daljavo, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, naj bi bila jasno nakazana povezava z obstojem okoliščin za določitev prepovedi zbiranja v šolah iz 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 142/20 – v nadaljevanju ZNB). To naj bi pomenilo, da če ni prepovedi zbiranja v šolah, tudi niso izpolnjeni pogoji iz 104. člena ZZUOOP za izvedbo pouka na daljavo. Tako naj bi bila ta določba vsebinsko in časovno usklajena z določbami drugih zakonov in Ustave. Glede Sklepa ministrice Vlada navaja, da je bilo ob dejstvu prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih zaradi varovanja javnega zdravja glavno vodilo Vlade in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ), da se učencem in dijakom omogoči sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu ter možnost doseganja potrebnih standardov znanj, ob hkratnem zavedanju in skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja okužb. To naj bi bilo mogoče izvesti samo v obliki izobraževanja na daljavo. Vlada meni, da je hitra vzpostavitev sistema izobraževanja na daljavo v obdobju spomladanske epidemije večini, če ne celo vsem učencem in dijakom, omogočila kakovosten zaključek minulega šolskega leta. Epidemiološkim razmeram prilagojen način izvajanja pouka po mnenju Vlade ne more predstavljati posega v pravico do izobraževanja. V zvezi s tem Vlada navaja, da bodo učenci tudi na daljavo dosegli potrebne standarde znanja (oziroma jim bo dana ta možnost), učitelji pa s tem, ko poučujejo na daljavo, niso kar naenkrat izgubili vse svoje strokovne kompetence. Vlada dodaja, da je za kakovostnejše in učinkovito načrtovanje in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) za šole pripravil številna priporočila, strokovnim delavcem, staršem in otrokom pa je bila dana možnost podpore pri izvajanju izobraževanja na daljavo. Vlada poudarja, da si MIZŠ v času izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 prizadeva za zagotavljanje kontinuiranega izobraževalnega procesa, ki je ustrezno prilagojen posebnim razmeram, za preprečevanje nastajanja večjih razlik med učenci pri osvajanju znanja, pri čemer posveča posebno skrb ranljivim skupinam, in zagotavlja ustrezna orodja za tehnično podporo učiteljem in učencem pri izvajanju izobraževanja na daljavo. Vlada navaja, da je prehod na izobraževanje na daljavo gotovo povezan z določenimi težavami in skrbmi, s katerimi se soočata pobudnici in njuna družina, vendar pa to ne pomeni, da je pobudnicama kratena pravica do izobraževanja oziroma do varstva. Opozarja, da je nasprotna alternativa izobraževanju na daljavo podaljševanje šolskih počitnic in s tem popolna prekinitev kakršnekoli oblike izobraževanja. Sklicuje se tudi na dopis Varuha človekovih pravic, št. 19.1-20/2020-8-STU z dne 8. 7. 2020, ki se nanaša na stališča MIZŠ o izobraževanju na daljavo v spomladanski fazi epidemije in v katerem naj bi Varuh ugotavljal, da pojasnila MIZŠ ocenjuje kot korektna ter da kršitve človekovih pravic, ki bi utemeljevale nadaljnje ukrepanja Varuha, niso ugotovljene.
 
13. V zvezi z očitkom pobudnic, da naj bi bil izpodbijani Sklep ministrice nezakonit tudi zato, ker šolanje na daljavo ne omogoča doseganja ciljev osnovnošolskega izobraževanja iz 2. členu ZOsn, Vlada in Ministrica za izobraževanje v mnenju oziroma v odgovoru na pobudo navajata, da gre za cilje obveznega osnovnošolskega izobraževanja, katerih doseganje traja celotno obdobje osnovnošolskega izobraževanja. Zgolj na podlagi dejstva, da v določenem obdobju poteka izobraževanja na daljavo, naj zato ne bi bilo mogoče trditi, da ti cilji ne bodo izpolnjeni. Ministrica za izobraževanje meni, da bodo učenci kljub začasnemu izvajanju izobraževanja na daljavo imeli možnost doseči potrebne standarde znanja, učitelji pa s tem, ko poučujejo na daljavo, niso kar naenkrat izgubili vseh svojih strokovnih kompetenc. Zato naj bi bila bojazen pobudnic, da zaradi začasnega izvajanja izobraževanja na daljavo cilji osnovnošolskega izobraževanja ne bodo doseženi, neutemeljena. Ob tem dodaja, da so imeli za pridobitev dodatnih kompetenc, znanja in veščin s področja izvedbe pouka na daljavo strokovni delavci šol od pomladi do jeseni na voljo številna strokovna srečanja, izobraževanja ter delavnice, poleg tega pa šole redno prejemajo tudi navodila, priporočila in usmeritve v zvezi z izvajanjem te oblike izobraževanja. Ministrica za izobraževanje poudarja, da se vlaga vse moči v to, da bi izobraževanje na daljavo teklo čim bolj optimalno in da bi učitelji s poučevanjem na daljavo učencem nudili potrebno razlago in kvalitetno podporo tako pri učenju kot tudi pri socialno-čustvenem in gibalnem razvoju
 
14. Glede predloga za zadržanje Vlada meni, da bi bilo začasno zadržanje izvrševanja Odloka/204 in Sklepa ministrice v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika. Navaja, da v šolskem letu 2020/2021 osnovno šolo obiskuje več kot 190.990 učenk in učencev ter več kot 22.000 delavcev, vrtec pa več kot 87.000 otrok in več kot 12.300 delavcev. Odprtje osnovnih šol naj ne bi pomenilo le prihoda velikega števila učencev v šole, ampak tudi prihod vseh zaposlenih – od strokovnih delavcev do tehničnega osebja, v celoti pa naj bi bilo potrebno sprostiti tudi javni prevoz. Vlada poudarja, da zdravstvena stroka sproščanju ukrepov v tem trenutku ni izrazito naklonjena, saj je zdravstveni sistem na robu preživetja, po številu smrti pa je Republika Slovenija še vedno med vodilnimi v Evropi. Vlada meni, da je treba  v trenutnem stanju epidemije na prvo mesto postaviti pravico do zdravja. V zvezi s tem izraža tudi dvom, da se bodo lahko otroci v osnovnih šolah držali vseh strogih ukrepov. Pravica do izobraževanja se lahko v aktualnih zdravstvenih razmerah po mnenju Vlade varno in na podlagi strokovno utemeljenih ocen ter smernic zagotavlja preko izvajanja izobraževanja na daljavo. Vlada opozarja tudi na sklep št. 18100-22/2020/4 z dne 7. 1. 2021, ki se nanaša na Načrt sproščanja ukrepov ob pojenjanju pandemije COVID-19 s prilogama (v nadaljevanju Načrt sproščanja ukrepov), iz katerega naj bi izhajalo, da se bodo ukrepi sproščali upoštevaje vnaprej določeno število okužb oziroma število hospitaliziranih in da se bo stanje ugotavljalo vsako sredo.
 
15. Pobudnici v odgovoru na odgovor Državnega zbora glede ustavnosti 104. člena ZZUOOP navajata, da posebej izpostavljata, da daje ta zakonska določba Vladi bianco pooblastilo, da sama odloči o vsebini, načinu in trajanju ukrepa šolanja na daljavo. To naj bi bilo v neskladju s tretjim odstavkom 92. člena Ustave. V nadaljevanju odgovora prerekata stališče Državnega zbora, da je bilo vzgojno-izobraževalno delo na daljavo potrebno zaradi omilitve širjenja nalezljive bolezni COVID-19. V zvezi s tem ponavljata svoje trditve o tem, kakšno škodo je pomenilo zaprtje šol za telesno in duševno zdravje otrok. Pobudnici menita, da podatki, ki so bili znani pred zaprtjem šol, med izvajanjem šolanja na daljavo in po ponovnem odprtju šol, ne kažejo na povezavo med zaprtjem vzgojno-izobraževalnih zavodov in omejevanjem širjenja virusa (majhno število okuženih v vrtcih in šolah pred zaprtjem šol; drastično povečevanje in ne zmanjševanje števila okužb po zaprtju, ne naraščanje oziroma celo zmanjšanje števila okužb po odprtju šol za otroke s posebnimi potrebami; ugotovitve stroke, objavljene v medijih dne 19. 3. 2021, da vzroka za trenutno poslabšanje epidemiološkega stanja ne kaže iskati v odpiranju šol). To naj bi pomenilo, da ni bil za šolanje na daljavo izpolnjen niti temeljni pogoj iz 104. člena ZZUOOP, tj. omilitev in odprava posledic nalezljive bolezni COVID-19. Pobudnici opozarjata na kritičnost dolžine trajanja tega ukrepa, ki naj bi bil začasen, pa je trajal kar 6 mesecev, in ga nista ukinila niti Državni zbor niti Vlada, čeprav je bilo jasno, da kljub temu, da so šole in vrtci zaprti, število okužb še vedno narašča. Zatrjujeta tudi, da ni bil izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 39. člena ZNB, po katerem naj bi bilo šolanje na daljavo dopustno le, če ga ni mogoče organizirati drugače. Vztrajata pri stališču, da bi bilo pouk mogoče organizirati na drug način (npr. turnusno, manjše skupine, več pouka v odprtih prostorih). Zatrjujeta, da mora biti tako pomembno vprašanje, kot je zagotavljanje vzgojno-varstvenega procesa, ki ni namenjeno le neposrednemu učenju, temveč je bistveno tudi z vidika zagotavljanja stikov otrok z vrstniki in odraslimi, kar je nujno za njihov  zdrav razvoj, zaradi ustavno zagotovljenega varstva mladoletnih otrok prioriteta zakonodajnega telesa in ne sme biti prepuščeno političnemu odločanju. Pobudnici menita, da je verjetno, da bodo nekateri cilji osnovnošolskega izobraževanja, kot npr. zagotavljanje skladnega telesnega razvoja, ogroženi. Navajata tudi, da je 104. člen ZZUOOP v neskladju z Ustavo zato, ker daje Vladi pooblastilo, da odloča o zaprtju vrtcev in šol ter o trajanju takšnega ukrepa in načina alternativnega izobraževanja v tem času, ter zato, ker s tem, ko omogoča šolanje na daljavo, na njegovi podlagi prihaja do razlikovanja med otroki, ki živijo v družinah, ki so računalniško bolje opremljene in pismene, ter otroki v družinah, ki so slabše opremljene in s tega vidika manj izobražene. To naj bi bilo tudi v neskladju s Konvencijo o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 15/90; Akt o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, in MP, št. 9/92 – v nadaljevanju KOP). V zvezi s tem pojasnjujeta, da je bila prva pobudnica v času izobraževanja na daljavo obremenjena s tem, ali ji bo z razpoložljivo internetno povezavo in računalnikom, ki ga je imela na voljo, omogočeno normalno delo. To je za devetletnega otroka pomenilo stalni vir frustracij, slabe volje in slabše motiviranosti za šolsko delo.
 
16. Pobudnici v odgovorih na odgovor Vlade in na odgovor Ministrice za izobraževanje ponavljata razloge o tem, zakaj zaprtje vrtcev in šol po njunem mnenju ni ustrezen ukrep za zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (število okuženih v vrtcih in šolah, vloga otrok pri prenašanju okužb, vpliv zaprtja vrtcev in šol na epidemiološko sliko, ki naj bi se malo izboljšala šele tri mesece po zaprtju). Vladi in MIZŠ očitata, da v času trajanja epidemije v Republiki Sloveniji, od začetka katere je minilo že več kot 10 mesecev, nista poiskala nobenih drugih načinov vzgoje in izobraževanja, ki bi bila tako z vidika kvalitete izobraževanja kot z vidika možnosti uresničevanja socialnih stikov in preprečitve pojavljanja duševnih stisk za otroke manj obremenilna. Navajata, da se Vlada do alternativ, ki so predlagane v pobudi, ni niti opredelila. Menita, da izkušnje v vrtcih in šolah kažejo, da se z ustreznimi ukrepi da preprečiti preveliko tveganje za prenos okužb. Opozarjata na mnenja številnih strokovnjakov o nujnosti odprtja šol. V zvezi z odgovorom Vlade, da naj bi starša druge pobudnice sama ocenila, da njuno delo ni nujno in da druga pobudnica zato ne more obiskovati vrtca, pobudnici pojasnjujeta, da je bil v njuni občini sprejet sklep, da se vrtec zagotavlja le v izjemnih primerih, ko starši opravljajo delo pri delodajalcih, kjer se opravljajo dela, ki so pomembna v času epidemije. Ob tem zatrjujeta, da razlikovanje otrok glede možnosti obiskovanja vrtca v odvisnosti od odločitve župana posamezne občine nasprotuje načelu enakosti. V zvezi z navedbami Vlade, da bi odprtje šol zahtevalo odprtje javnega prometa, pobudnici menita, da bi trenutno delno sproščen javni promet omogočal nemoten prihod in odhod otrok v šolo in iz šole.
 
17. Glede izvajanja pouka na daljavo pobudnici navajata, da se strinjata, da so učitelji, ki izvajajo šolanje na daljavo, visoko strokovno usposobljeni in vlagajo v takšno izobraževanje velik trud, vendar pa ima tako dolgo trajanje izobraževanja na takšen način za otroke negativne posledice. Ponovno opozarjata na to, da šolanje na daljavo za prvo pobudnico, skupaj s pomladanskim obdobjem, presega polovico enega šolskega leta. Znova poudarjata, da kvaliteta šolanja ni primerljiva z izobraževanjem v šoli, česar naj ne bi zanikala niti Ministrica za izobraževanje, potrjeno pa naj bi bilo tudi v praksi ob odprtju šol za otroke s posebnimi potrebami. Sposobnost učencev dojemati snov preko računalniškega zaslona naj ne bi bila enaka, kot če poteka pouk v živo. Pobudnici opozarjata, da sta se obseg in vsebina snovi prilagodila izobraževanju na daljavo. Ponovno izpostavljata tudi težave, ki jih imajo nekateri otroci z dostopom do računalniške opreme in do internetne povezave. Zato po mnenju pobudnic ne more biti nobenega dvoma, da se cilji iz 2. člena ZOsn ne uresničujejo. Pobudnici znova opozarjata na izjemno škodo, ki naj bi nastajala otrokom zaradi odtegnitve socialnih stikov, ki jih imajo sicer v šoli. Sklicujeta se na mnenje klinične psihologinje, ki meni, da šolsko okolje nudi še veliko več kot zgolj podajanje znanja, in opozarja, da so zaznani povečanje težav na področju motenj hranjenja, porušena higiena spanja, večanje neobvladljive uporabe elektronskih naprav, manj telesne aktivnosti, poglabljanje motenj razpoloženja, razdražljivost, samopoškodbeno in agresivno vedenje ter tudi samomorilnost. Pobudnici navajata, da šolanje ne daljavo vpliva tudi na upad gibalne sposobnosti otrok, kar se odraža v njihovi povečani telesni teži in slabi psihofizični kondiciji.
 
 
B.
 
Predstavitev izpodbijane ureditve
 
18. Pobudnici izpodbijata ureditev, ki z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno prepoveduje zbiranje ljudi v vrtcih in osnovnih šolah v obdobju drugega vala epidemije (jesen 2020 – zima 2021). To je bilo urejeno z več odloki o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Poleg odlokov o začasni prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah izpodbijata pobudnici tudi 104. člen ZZUOOP, na podlagi katerega lahko minister za izobraževanje, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, odloči, da poteka vzgojno-izobraževalno delo (tudi) v osnovnih šolah v obliki izobraževanja na daljavo. Izpodbijata tudi Sklep ministrice, na podlagi katerega se je vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih šolah začasno dejansko v celoti izvajalo na daljavo. 
 
19. Začasna prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah je veljala že v obdobju epidemije COVID-19 spomladi 2020. Ponovno je bila takšna prepoved uveljavljena po razglasitvi epidemije v oktobru 2020.[1] Najprej je bil sprejet Odlok o prepovedi zbiranja ljudi v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 152/20 – v nadaljevanju Odlok/152), ki se je začel uporabljati 26. 10. 2020.[2] Po ugotovitvi Ustavnega sodišča, da je ta odlok prenehal veljati,[3] je Vlada področje prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah urejala s periodično sprejemanimi odloki z istim imenom, kot ga je imel prvi odlok, oziroma z odloki o spremembah teh odlokov. Sprejeti so bili Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 181/20), Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 183/20 in 190/20), Odlok/204, Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 9/21 – v nadaljevanju Odlok/9) ter Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21, 14/21 in 15/21 – v nadaljevanju Odlok/12).
 
20. Na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/204, ki je veljal od 5. 1. 2021 do 22. 1. 2021,[4] je bilo, enako kot v prejšnjih odlokih, prepovedano zbiranje ljudi v vrtcih in osnovnih šolah v celotni državi. Po tretji alineji 2. člena Odloka/204 to ni veljalo le za delovanje vrtcev v zmanjšanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost.
 
21. Z uveljavitvijo Odloka/9, ki je veljal od 23. 1. 2021 do 29. 1. 2021,[5] je bil v zvezi s prepovedjo zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah uveljavljen nov pristop. Prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah je bila odvisna od tega, v kateri statistični regiji so se nahajali vrtci oziroma osnovne šole, in od tega, za katero stopnjo izobraževanja je šlo. S 1. točko oziroma z 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/9 je bilo določeno, da je prepovedano zbiranje ljudi v vrtcih in osnovnih šolah, razen v vrtcih in za učence od 1. do vključno 3. razreda v osnovnih šolah v statističnih regijah Gorenjska, Koroška, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska, Podravska, Pomurska, Primorsko-notranjska, Savinjska in Zasavska. Tudi ta odlok je vseboval izjemo, da so v regijah, v katerih sicer velja prepoved zbiranja ljudi v vrtcih, vrtci odprti v zmanjšanem obsegu, ki zagotavlja nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost (tretja alineja prvega odstavka 2. člena Odloka/9).
 
22. Kriteriji, na podlagi katerih je temeljila odločitev Vlade glede posamezne statistične regije, iz samega Odloka/9 niso razvidni. Iz novic na spletni strani Vlade pa izhaja, da je bila odločitev odvisna od epidemiološkega stanja v posamezni statistični regiji. Pri tem se je sledilo kriterijem, ki so določeni v Načrtu sproščanja ukrepov[6] in ki so morali biti izpolnjeni tudi na nacionalni ravni (povprečno številom okužb v zadnjih sedmih dneh in zasedenost bolniških postelj z bolniki s COVID-19).[7] To pomeni, da so se vrtci in osnovne šole za otroke od 1. do vključno 3. razreda odprli v statističnih regijah z boljšo epidemiološko sliko (po Načrtu sproščanja ukrepov so to rdeče regije).
 
23. Odvisnost prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah od stopnje izobraževanja in tudi od statistične regije, v katerih se nahajajo vrtci in osnovne šole, je sprva ohranil tudi Odlok/12. Do uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 15/21 – v nadaljevanju Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka/12) je bilo s 1. točko oziroma z 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21) začasno prepovedano zbiranje ljudi v vrtcih in osnovnih šolah, razen v vrtcih in za učence od 1. do vključno 3. razreda v osnovnih šolah v statističnih regijah Gorenjska, Koroška, Osrednjeslovenska, Podravska, Pomurska, Primorsko-notranjska in Savinjska. Ohranjena je bila izjema, da so vrtci v omejenem obsegu za zagotovitev nujnega varstva odprti tudi v statističnih regijah, v katerih so sicer zaprti (tretja alineja prvega odstavka 2. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21), pri čemer, za razliko od prejšnje ureditve, o tem niso več odločali župani. Na novo pa je bila določena tudi izjema, po kateri prepoved zbiranja v osnovnih šolah za izvedbo nujnega varstva in pouka na daljavo za učence od 1. do vključno 3. razreda ni veljala v statističnih regijah, v katerih so bile osnovne šole tudi za te učence sicer zaprte (četrta alineja prvega odstavka 2. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21).[8]
 
24. Po uveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka/12, ki se je začel uporabljati 6. 2. 2021, začasna prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah ni bila več vezana na statistične regije, temveč je veljal za celo državo enoten režim. Na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka/12 je za celotno državo prenehala veljati prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in v osnovnih šolah za učence od 1. do vključno 3. razreda, prepoved zbiranja za učence osnovne šole od vključno 4. razreda dalje pa je še vedno veljala (2. točka prvega odstavka 1. člena Odloka/12). Od začetka uporabe Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 20/21 – v nadaljevanju Odlok/20), to je 15. 2. 2021, prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah sploh ni več veljala. Z dnem 1. 4. 2021 je sicer začel veljati nov Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 47/21 – v nadaljevanju Odlok/47), ki v 1. in 2. točki prvega odstavka 1.člena ponovno začasno prepoveduje zbiranje ljudi v vrtcih in osnovnih šolah,[9] ki pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, v tej zadevi ni izpodbijan. 
 
Glede preizkusa procesnih predpostavk in pogojev za sprejem pobude
 
Glede odlokov
 
25. Pobudnici sta pobudo zoper ureditev o prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah vložili šele približno po dveh mesecih in pol od začetka njene uveljavitve. Ob vložitvi pobude sta izpodbijali 1. in 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/204. Po prenehanju veljavnosti tega odloka in začetku veljavnosti Odloka/9 sta Ustavnemu sodišču sporočili, da vztrajata pri pobudi tako glede zaprtja osnovnih šol kot tudi vrtcev, vse navedeno v pobudi in njunih kasnejših vlogah pa velja tudi za nov Odlok/9 ter za morebitne kasnejše nove odloke, ki bodo urejali prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. To je Ustavno sodišče razumelo tako, da se pobuda nanaša tudi na morebitne kasnejše odloke, s katerimi se zaporedno podaljšuje ukrep začasne prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah v času jesensko-zimskega vala epidemije. Glede na to je Ustavno sodišče štelo, da pobudnici izpodbijata tudi določbe o začasni prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah v odlokih, ki so v tem obdobju sledili Odloku/204. To pomeni, da se pobuda nanaša tudi na 1. in 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/9, 1. točko prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21), ki je veljal do uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka/12, in na 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/12, ki je prepovedoval zbiranje v osnovni šoli za učence od vključno 4. razreda dalje. Nasprotno pa Ustavno sodišče ni moglo šteti, da pobudnici izpodbijata tudi Odlok/47, na podlagi katerega so se s 1. 4. 2021 sicer znova zaprli vrtci in šole. Kot že navedeno, je dolgotrajna prepoved zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah, ki je veljala v času jesensko-zimskega vala epidemije in ki sta ji v osnovi nasprotovali pobudnici, prenehala15. 2. 2021. Na podlagi Odloka/47 gre tako za novo zaprtje vrtcev in šol, ki se je 1. 4. 2021 šele začelo in naj bi, kot napovedano v tem odloku, trajalo le omejen čas (6. člen Odloka/47). Glede na to gre za nove okoliščine, ki terjajo, če pobudnici nasprotujeta tudi tokratnemu zaprtju vrtcev in šol, izrecno vložitev pobude tudi zoper ta odlok.
 
26. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, so izpodbijane določbe navedenih odlokov med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati. V primeru neveljavnega predpisa Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi skladnosti z Ustavo, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47.člena ZUstS, torej če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti. Vendar pa je Ustavno sodišče že v 43. točki obrazložitve odločbe št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20) sprejelo stališče, ki ga je ponovilo tudi v odločbi št. U-I-83/20 (27. točka obrazložitve), da lahko v primeru presoje predpisov, ki se sprejemajo periodično in za časovno omejeno dobo, posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča utemelji izjemo od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. To bo takrat, kadar zahteva po pravni predvidljivosti na določenem področju urejanja družbenih razmerij izjemoma narekuje odločitev Ustavnega sodišča o posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti. Glede na to se je Ustavno sodišče v nadaljevanju najprej osredotočilo na vprašanje, ali je za presojo teh določb podan posebej izražen javni interes za rešitev pomembnega precedenčnega vprašanja.
 
27. V zvezi s tem Ustavno sodišče najprej poudarja, da med določbe, za katere bi lahko bila podana takšna pravovarstvena potreba, ne morejo soditi tiste, za katere pobudnici že ob vložitvi pobude nista izkazovali pravnega interesa. Gre za 1. točko prvega odstavka 1.člena Odloka/9 in 1. točko prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21), na podlagi katerih prepoved obiskovanja vrtca za drugo pobudnico že ob vložitvi pobude ni več veljala. Izjemna pravovarstvena potreba za začetek postopka za oceno ustavnosti teh določb v javnem interesu ni podana zato, ker bi bil obseg presoje v tem primeru širši od obsega presoje, ki bi jo Ustavno sodišče opravilo, upoštevaje 24. člen ZUstS, če bi šlo za veljavni predpis. Izjema od drugega odstavka 47. člena ZUstS za presojo neveljavnega predpisa namreč ne more utemeljiti širšega obsega presoje od tistega, ki bi bil mogoč, če bi Ustavno sodišče presojalo ustavnost veljavnega predpisa.[10] Pobudo za presojo ustavnosti teh določb je zato Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka). Glede drugih izpodbijanih, a ne več veljavnih določb, to je 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/204, 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/9 in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/12,  na podlagi katerih pobudnici nista mogli obiskovati vrtca oziroma osnovne šole in bi za njihovo presojo, če bi šlo za veljavni predpis, izkazovali pravni interes, pa je Ustavno sodišče v nadaljevanju pravovarstveno potrebo presodilo z vidika kriterijev, opisanih v 26. točki obrazložitve tega sklepa.
 
28. Ukrep zaprtja vrtcev in osnovnih šol, sprejet zaradi epidemije, je nujno časovno omejen. Ker epidemija še traja, je razumno pričakovati, da se lahko takšen ukrep ponovi. Vztrajanje pri stališču, da lahko, razen v primeru izpolnjenosti pogojev iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, Ustavno sodišče presoja le veljavne predpise, bi zato lahko povzročilo, da Ustavno sodišče nikoli ne bi moglo opraviti vsebinske presoje ustavnosti takšnih ukrepov. Ustavno sodišče ocenjuje, da je vprašanje ustavnosti ureditve o začasni prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah posebno pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje. Z izpodbijanimi določbami odlokov se namreč morda posega v človekove pravice posebej ranljive in zaščite potrebne skupine oseb, to je otrok, za katere je področje vzgoje in izobraževanja zelo pomembno z vidika zagotavljanja celovite skrbi zanje in ustvarjanja pogojev za njihov optimalen in poln razvoj. Zato je Ustavno sodišče na podlagi kriterijev iz 26. točke te obrazložitve sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/204, 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/9 in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/12 (druga, tretja in četrta alineja 1. točke izreka).
 
Glede Sklepa ministrice
 
29. Tudi Sklep ministrice, ki je določal, da se zaradi omilitve in odprave posledic COVID-19 vzgojno-izobraževalno delo (med drugim tudi) v osnovnih šolah začasno izvaja na daljavo, in na podlagi katerega je izobraževanje prve pobudnice v jesensko-zimskem valu epidemije potekalo na daljavo, je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Formalno podlago za prenehanje njegove veljavnosti pomeni III. točka Sklepa o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo (Uradni list RS, št. 32/21 – v nadaljevanju Sklep ministrice/32), ki je začel veljati 9. 3. 2021. Dejansko pa je splošna zapoved izvajanja osnovnošolskega izobraževanja na daljavo, kar se izpodbija s pobudo, prenehala veljati že s prenehanjem veljavnosti zadnjega odloka, ki je določal začasno prepoved zbiranja ljudi v osnovnih šolah.[11] To potrjuje tudi odgovor Vlade z dne 9. 2. 2021, v katerem Vlada navaja, da je Sklep ministrice časovno omejen s prepovedjo zbiranja ljudi v šolah. Navedeno bi načeloma narekovalo, da bi moralo Ustavno sodišče pobudo za presojo Sklepa ministrice, razen če bi prva pobudnica izkazala, da za njegovo presojo izkazuje pravovarstveno potrebo po drugem odstavku 47. člena ZUstS, zavreči. Ne da bi se ukvarjalo z vprašanjem obstoja pobudničine pravovarstvene potrebe, pa je Ustavno sodišče iz enakih razlogov, kot so navedeni v zvezi s sprejemom pobude za presojo ustavnosti ne več veljavnih določb odlokov o začasni prepovedi zbiranja v osnovnih šolah, štelo, da so izpolnjeni kriteriji iz 26. točke te obrazložitve za presojo ustavnosti ne več veljavnega Sklepa ministrice. Zato je tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa ministrice, kolikor se je ta nanašal na osnovne šole, sprejelo (peta alineja 1. točke izreka). Ustavno sodišče ob tem dodaja, da vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih šolah na podlagi Sklepa ministrice/32 od 1. 4. do predvidoma 11. 4. 2021 spet poteka na daljavo. Vendar pa pobudnici tega sklepa ne izpodbijata.
 
Glede 104. člena ZZUOOP
 
30. Pobudnici izpodbijata tudi 104. člen ZZUOOP, na podlagi katerega lahko minister, pristojen za izobraževanje, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, odloči, da vzgojno izobraževalno delo (med drugim tudi) v osnovnih šolah poteka v obliki izobraževanja na daljavo. Na tej zakonski določbi je temeljil izpodbijani Sklep ministrice.
 
31. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Člen 104 ZZUOOP na drugo pobudnico, ki obiskuje vrtec, sploh ne učinkuje, na prvo pobudnico, ki obiskuje osnovno šolo, pa učinkuje, ker določba pooblašča ministra za izobraževanje, da, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, odredi izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo. Na podlagi takšne zakonske določbe je v pravico učencev do izobraževanja v šoli dejansko poseženo s tem, ko na podlagi sklepa ministra, pristojnega za izobraževanje, šolanje za učence dejansko poteka na daljavo. Pravni interes za izpodbijanje 104. člena ZZUOOP je zato prvi pobudnici mogoče priznati, če je na podlagi te določbe sprejeta odločitev ministra, pristojnega za izobraževanje, o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo. V času vložitve pobude je na tej zakonski določbi temeljil izpodbijani Sklep ministrice. Glede tega sklepa je, kot že navedeno, izkazana pravovarstvena potreba za presojo ne več veljavnega predpisa. Glede na to je prvi pobudnici treba priznati tudi pravni interes za izpodbijanje zakonske določbe, na kateri je temeljil takšen sklep. Poleg tega je bil na podlagi 104. člena ZZUOOP izdan tudi Sklep ministrice/32, na podlagi katerega trenutno poteka šolanje osnovnošolcev na daljavo.[12] To še dodatno utemeljuje pravni interes prve pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 104. člena ZZUOOP.
 
32. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 104. člena ZZUOOP odpira po oceni Ustavnega sodišča pomembna ustavnopravna vprašanja. Gre zlasti za vprašanje, ali vsebuje ZZUOOP dovolj določna merila za omejevanje človekovih pravic, katerih kršitev zatrjujeta pobudnici. Zato jo je Ustavno sodišče sprejelo (prva alineja 1. točke izreka).
 
 
Glede začetka postopka po koneksiteti
 
33. Kot že navedeno, je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/9 in 1. točke prvega odstavka 1.člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21) zavrglo. Pobudnici namreč za presojo teh določb nista izkazovali pravnega interesa niti v času njune veljavnosti, kar izključuje tudi sprejem pobude na podlagi izjemne pravovarstvene potrebe. Ne glede na navedeno pa je Ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti neveljavnih določb 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/9 in 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21) samo začelo na podlagi 30. člena ZUstS (3.točka izreka). Ti dve določbi se namreč dotikata iste problematike, kot bo obravnavana ob presoji ustavnosti 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka/204, to je vprašanja ustavne skladnosti zaprtja vrtcev v času epidemije COVID-19. Gre torej za medsebojno povezane določbe, kar je po 30. členu ZUstS eden od razlogov, da lahko Ustavno sodišče samo začne postopek za oceno ustavnosti predpisa.
 
Glede začasnega zadržanja
 
34. Pobudnici predlagata začasno zadržanje izvrševanja Odloka/204 in Sklepa ministrice, kolikor se ta sklep nanaša na osnovne šole. Iz vsebine predloga izhaja, da se predlog za začasno zadržanje izvrševanja ne nanaša na cel Odlok/204, temveč le na 1. in 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/204 o začasni prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah. Začasno zadržanje Odloka/204 in Sklepa ministrice, ker ta dva predpisa ne veljata več, pojmovno ni mogoče. Glede na to je Ustavno sodišče predlog pobudnic za začasno zadržanje izvrševanja Odloka/204 in Sklepa ministrice zavrglo (4. točka izreka).
 
 
C.
 
35. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 25. člena, 30. člena in drugega odstavka 39. člena ZUstS ter tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Ustavno sodišče je drugo alinejo 1. točke izreka v delu, v katerem se nanaša na 1. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/204, ter 3. točko izreka sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Jaklič, Knez in Šorli. Prvo alinejo 1.točke izreka, drugo alinejo 1. točke izreka v delu, v katerem se nanaša na 2.točko prvega odstavka 1. člena Odloka/204, tretjo, četrto in peto alinejo 1. točke izreka ter 2. in 4. točko izreka je Ustavno sodišče sprejelo soglasno.
 
 
 
 
dr. Rajko Knez
Predsednik
 
 
[1] Epidemija je bila razglašena z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20), ki je začel veljati 19. 10. 2020. Podaljšana je bila z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 166/20), Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 190/20) in nazadnje z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/21).
[2] Že pred tem Odlokom je Ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdala sklep o začasnem in preventivnem ukrepu poteka vzgojno-izobraževalnega dela v času med 19. in 23. 10. 2020. Na podlagi tega sklepa je izobraževanje za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole že v času med 19. 10. in 23. 10. 2020 potekalo na daljavo.
[3] Delna odločba in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-445/20 z dne 3. 12. 2020 (Uradni list RS, št. 179/20), 11. do 15. točka obrazložitve.
[4] Glej 6. člen Odloka/204, 1. člen Odloka o spremembi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 2/21) in peto alinejo prvega odstavka 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 5/21).
[5] Glej 6. člen Odloka/9.
[6] Načrt sproščanja ukrepov je dosegljiv na https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2021/1.jpg. Po tem načrtu se stanje preverja vsako sredo, s pričetkom 13. 1. 2021.
[8] Pri tem je bilo natančno definirano nujno varstvo. Določeno je bilo, da se nujno varstvo izvede za otroke, katerih oba starša ali eden od staršev, ki je samohranilec, sta zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17 – v nadaljevanju ZKI), v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski in Policiji, pri čemer se zaposlitev ugotavlja na podlagi potrdila delodajalca (drugi odstavek 2. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, Uradni list RS, št. 12/21 in 14/21).S prvim odstavkom 4. člena ZKI je določeno, da so sektorji kritične infrastrukture sektor energetike, sektor prometa, sektor prehrane, sektor preskrbe s pitno vodo, sektor zdravstva, sektor financ, sektor varovanja okolja ter sektor informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.
[9] Izjemi sta izvedba nujnega varstva v vrtcih in izvedba nujnega varstva in pouka na daljavo za učence od 1. do 3. razreda (tretja in četrta alineja prvega odstavka 2. člena Odloka/47).
[10] Glej 31. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-83/20.
[11] Splošna prepoved zbiranja ljudi v osnovnih šolah v jesensko-zimskem valu epidemije je nehala veljati 15. 2. 2021 (glej 5. člen Odloka/20). Od tedaj dalje je šolanje na daljavo potekalo le v določenih primerih, npr. v primeru napotitve posameznega razreda osnovne šole v karanteno.
[12] V prvi alineji II. točke tega sklepa je namreč določeno, da se izobraževanje na daljavo izvaja v primeru začasne prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, to prepoved pa v času odločanja Ustavnega sodišča določa Odlok/47.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon podzakonski akt
Vlagatelj:
A. B., C.
Datum vloge:
11.01.2021
Datum odločitve:
01.04.2021
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje druge rešitve
Dokument:
USDSP29