U-II-2/20

Opravilna št.:
U-II-2/20
Objavljeno:
Neobjavljeno | 08.07.2021
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2021:U.II.2.20
Akt:
Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20)
Izrek:
Zahteva za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20) se zavrže.
Evidenčni stavek:
Ustavno sodišče zavrže zahtevo za oceno ustavnosti sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma o zakonu iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ker za vložitev zahteve niso izpolnjeni procesni pogoji iz petega odstavka 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
Geslo:
1.5.51.1.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje zahteve.
1.2.51.3.2 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Predlagatelj - Tretjina poslancev.
1.4.51.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Drugo.
Pravna podlaga:
Člen 25.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Člen 21.a, Zakon o referendumu in ljudski iniciativi [ZRLI]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-II-2/20-10
8. 7. 2021
 
 
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine  volivcev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem, na seji 8. julija 2021
 

sklenilo:

 
Zahteva za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20) se zavrže.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
A.
 
1. Skupina poslank in poslancev (v nadaljevanju predlagateljica) je 8. 12. 2020 na podlagi druge alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) vložila zahtevo za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (v nadaljevanju Sklep). Zatrjuje njegovo neskladje s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena, drugim odstavkom 3. člena in 44. členom Ustave. Navaja, da je Državni zbor z izpodbijanim Sklepom protiustavno prepovedal referendum o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20 – v nadaljevanju ZZSISV26). Predlagateljica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani Sklep odpravi oziroma razveljavi. Ker je Sklep akt, ki je bil sprejet v zakonodajnem postopku (v širšem smislu) za sprejetje ZZSISV26, naj bi bil protiustaven tudi postopek sprejemanja tega zakona. Zato predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi tudi ZZSISV26 in ga vrne v ponovni zakonodajni postopek.
 
2. Ustavno sodišče je zahtevo poslalo Državnemu zboru, ki v odgovoru navaja, da so bila v postopku sprejemanja izpodbijanega Sklepa izražena različna mnenja o ustavni skladnosti in zakonitosti tega Sklepa z vidika zahteve po nujnosti ZZSISV26. Državni zbor povzema stališča Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, Vlade, poslancev koalicijskih in opozicijskih skupin ter v zvezi z (ne)dopustnostjo referenduma o zakonih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave opozarja na stališča Ustavnega sodišča v odločbi št. U-II-2/15 z dne 3. 12. 2015 (Uradni list RS, št. 98/15, in OdlUS XXI, 8), na obrazložitev v gradivu za sprejemanje Ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 47/13 – v nadaljevanju UZ90, 97, 99) ter na obrazložitev v zakonodajnem gradivu ob sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 52/20 – v nadaljevanju ZRLI-E). Ker je Državni zbor Sklep sprejel z 51 glasovi za in 33 glasovi proti, Državni zbor meni, da je zahteva za oceno ustavnosti Sklepa neutemeljena.
 
3. Mnenje je poslala tudi Vlada, ki uvodoma opozarja na procesne pomanjkljivosti obravnavane zahteve. Zatrjuje, da Ustavno sodišče v primeru prepovedi referenduma o nujnih zakonih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave v skladu z 21.a členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/20 – v nadaljevanju ZRLI) ne more presojati ustavnosti sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma, dopustna pa je naknadna ustavnosodna presoja zakona, o katerem Državni zbor ni dopustil referendumskega odločanja. Zato po mnenju Vlade ustavnosodna presoja Sklepa, kot jo predlaga predlagateljica, ni mogoča, in je treba zahtevo kot nedopustno zavreči. Vlada tudi meni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo predloga za začasno zadržanje izvrševanja ZZSISV26, ker je Ustavno sodišče pristojno za odločanje o morebitnem ukrepu zadržanja izvrševanja zakona le v okviru procesne in materialne presoje ustavnosti samega zakona, v obravnavnem primeru pa predlagatelj ZZSISV26 eksplicitno ne izpodbija. Če bi Ustavno sodišče vendarle štelo, da predlagateljica vlaga tudi zahtevo za oceno ustavnosti ZZSISV26, pa Vlada meni, da je zahteva v tem primeru nejasna in sama s seboj v nasprotju. Prav tako naj bi bila preuranjena, saj v času vložitve zahteve zakon še ni začel veljati. Zato Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti Sklepa iz procesnih razlogov zavrže, podredno pa, naj ugotovi, da tako Sklep kot ZZSISV26 nista v neskladju z Ustavo ter predlog za zadržanje izvrševanja ZZSISV26 zavrne. Vlada obširno zavrača navedbe predlagateljice o tem, da ZZSISV26 ni zakon o nujnih ukrepih oziroma da sta izpodbijani Sklep in ZZSISV26  v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave. Pri tem se sklicuje tudi na že podane utemeljitve v zvezi s predlogom za sprejetje sklepa o nedopustnosti referenduma (predlog sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 00718-5/2020/21, z dne 22. 10. 2020, EVA 2020-1911-0008) in na obrazložitev sklepa o nedopustnosti referenduma (predlog sklepa Državnega zbora, št. 411-01/20-61, z dne 27. 11. 2020, EPA 1240-VIII). Ker so po mnenju Vlade izpolnjeni pogoji za nedopustnost referenduma po prvi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave, pravica do referenduma o ZZSISV26 sploh ne obstaja. Pravilna izvedba z Ustavo skladnega postopka (v katerem pravica do referenduma sploh ne obstaja) naj zato ne bi mogla pomeniti kršitve drugega odstavka 3. člena in 44. člena Ustave.
 
4. Ustavno sodišče je odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade poslalo predlagateljici, ki vztraja, da so izpolnjeni procesni pogoji za oceno ustavnosti Sklepa. Navaja, da je sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma del referendumskega postopka, ta pa del zakonodajnega postopka v širšem pomenu. Kršitev ustavnih določb o zakonodajnem referendumu naj bi pomenila kršitev določb Ustave pri sprejemanju zakona, kar pa je Ustavno sodišče pristojno presojati v okviru presoje skladnosti zakona z Ustavo. Predlagateljica navaja, da zahteva razveljavitev Sklepa, s tem pa tudi razveljavitev ZZSISV26, ki je že stopil v veljavo. Če ne bi ZZSISV26 že stopil v veljavo, bi zahtevala le razveljavitev Sklepa, ker bi bila s tem omogočena izvedba referendumskih postopkov. V primeru razveljavitve Sklepa pa naj bi bila pod vprašajem ustavnost Zakona in v tem primeru mora Ustavno sodišče razveljaviti tudi sam Zakon. Pri dokazovanju vsebinskih razlogov za sprejetje ZZSISV26 predlagateljica vztraja pri navedbah v zahtevi in meni, da Vlada in Državni zbor nista ovrgla niti enega argumenta iz zahteve za ocene ustavnosti. Vztraja pri zatrjevanju, da značilnosti postopka sprejemanja, vsebina ZZSISV26 in dinamika njegovega izvajanja dokazujejo, da ZZSISV26 ni zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.
 
 
B.
 
5. Zakonodajni referendum ureja Ustava v 90. členu. Predvideva ga kot naknadni zavrnitveni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je Državni zbor že sprejel. V zvezi z izvrševanjem referenduma državljanom (volivcem) zagotavlja dve pravici: najprej pravico 40.000 volivcev, da zahtevajo razpis referenduma (prvi odstavek 90. člena Ustave), nato pa še pravico glasovati na referendumu (tretji odstavek 90. člena Ustave). Podrobnejšo ureditev načina izvrševanja zakonodajnega referenduma Ustava prepušča zakonski ureditvi (peti odstavek 90. člena).[1] Do uskladitve z novo ustavno ureditvijo[2] referenduma se je takrat veljavni 21. člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZRLI/07) v skladu z drugim odstavkom II. razdelka UZ90, 97, 99 smiselno uporabljal tako, da je Ustavno sodišče odločilo o sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, ki je zavrnil razpis referenduma o zakonu. Aprila 2020 je bil sprejet ZRLI-E, ki je na novo uredil postopek odločanja o nedopustnosti zakonodajnega referenduma s spremembo 21. člena ZRLI/07 in dodanim novim 21.a členom. Veljavni ZRLI ureja dva različna postopka odločanja Državnega zbora o nedopustnosti referenduma in prav tako dva različna postopka ustavnosodne kontrole te odločitve. Člen 21 ZRLI ureja postopek glede zakonov iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, 21.a člen ZRLI pa postopek glede zakonov iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.
 
6. Pristojnosti Ustavnega sodišča so v temelju urejene v 160. členu Ustave. V enajsti alineji prvega odstavka 160. člena Ustava omogoča, da se Ustavnemu sodišču dodatne pristojnosti naložijo tudi z zakoni; enako določbo vsebuje trinajsta alineja prvega odstavka 21. člena ZUstS.[3] Kadar so Ustavnemu sodišču z zakonom naložene posebne pristojnosti, lahko zakon, ki določa tako  pristojnost, posebej določi tudi, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko začne postopek ustavnosodne presoje. V teh primerih splošna pravila postopka, ki jih vsebuje ZUstS veljajo le, kolikor ureditev posebne pristojnosti in postopka določenega vprašanja ne ureja. V teh primerih gre za posebno zakonsko ureditev (lex specialis) v razmerju do splošne ureditve po ZUstS.
 
7. Taki posebni pristojnosti, ki sta namenjeni varstvu zakonodajnega referenduma, sta urejeni v 21. in 21.a členu ZRLI, ki v zvezi s tem urejata tudi posebna, vendar različna postopka.[4] Drugače kot v postopku po 21. členu ZRLI Ustavno sodišče v postopku po 21.a členu ZRLI to svojo posebno pristojnost ustavnosodnega varstva referenduma izvršuje, kot izrecno določa zakonsko besedilo, v postopku za oceno ustavnosti zakona, kar je sicer običajna pristojnost Ustavnega sodišča (prva alineja prvega odstavka 160. člena Ustave). V postopku presoje skladnosti zakona z Ustavo Ustavno sodišče ne presoja le tega, ali so zakoni po vsebini skladni z Ustavo, temveč tudi, ali so bili sprejeti po ustavnoskladnem postopku.[5] V okviru te presoje Ustavno sodišče skrbi tudi za varstvo ustavne pravice do referenduma, vključno s pravico 40.000 volivcev zahtevati razpis referenduma.[6] Če bi državni organi, vključeni v referendumski postopek, s svojimi akti ali ravnanjem kršili ustavna pravila referendumskega postopka in s tem preprečili izvedbo referenduma, bi bil zakon, o katerem bi sicer moral biti izveden referendum, sprejet po protiustavnem postopku.[7] Posebnost postopka po 21.a členu ZRLI je v tem, da je presoja Ustavnega sodišča omejena le na vprašanje, ali odločitev Državnega zbora, da referenduma ni dopustno razpisati, pomeni kršitev prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Po izrecni zakonski določbi se postopek pred Ustavnim sodiščem po 21.a členu ZRLI lahko začne na zahtevo vsakega volivca in v roku petnajstih dni od uveljavitve zakona.[8]
 
8. Gre torej za posebna postopkovna pravila, ki posebej urejajo pristojnost Ustavnega sodišča in druga postopkovna vprašanja za njegovo odločanje (izpodbijani akt, upravičenega predlagatelja, razlog izpodbijanja, rok za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in instrukcijski rok za odločitev Ustavnega sodišča). Ta posebna postopkovna pravila so lex specialis v razmerju do splošne ureditve postopka presoje ustavnosti zakona v ZUstS.[9] Posebna ureditev izključuje uporabo splošne (lex specialis derogat legi generali), zato glede teh vprašanj ni mogoče uporabiti ustreznih določb ZUstS.
 
9. Državni zbor je 20. 11. 2020 sprejel ZZSISV26, nato pa 27. 11. 2020 na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave in 21.a člena ZRLI sprejel Sklep.[10] S sprejetjem Sklepa se v skladu s četrtim odstavkom 21.a člena ZRLI šteje, da pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o ZZSISV26 ni bila vložena.[11] ZZSISV26 je bil skupaj s Sklepom objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in je 12. 12. 2020 začel veljati. Dne 8. 12. 2020 je skupina poslank in poslancev na podlagi druge alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS na Ustavno sodišče vložila obravnavano zahtevo za oceno ustavnosti Sklepa. Ker je ustavnosodno varstvo referenduma v primeru zakonov o nujnih ukrepih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave zagotovljeno z zahtevo iz petega odstavka 21.a člena ZRLI, ki jo ima le vsak volivec, je Ustavno sodišče obravnavano zahtevo štelo za zahtevo iz petega odstavka 21.a člena ZRLI, ki jo vlagajo podpisani poslanke in poslanci kot posamezni volivci. Čeprav je bila vložena pred uveljavitvijo ZZSISV26, jo je štelo za pravočasno, ker je Zakon med postopkom odločanja o zahtevi začel veljati.
 
10. Državni zbor je presojal dopustnost referenduma o ZZSISV26 kot o zakonu o nujnih ukrepih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ustavnosodno varstvo referenduma v primeru zakonov o nujnih ukrepih iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave je zagotovljeno z zahtevo iz petega odstavka 21.a člena ZRLI zoper zakon, o katerem je Državni zbor prepovedal referendum, ne pa zoper sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Glede na navedeno za obravnavo zahteve niso izpolnjeni formalni pogoji iz petega odstavka 21.a člena ZRLI. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo. Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je Sklep veljaven predpis. Ustavnosodno varstvo referenduma o ZZSISV26 je v skladu s petim odstavkom 21.a člena ZRLI zagotovljeno z zahtevo za oceno ustavnosti ZZSISV26.[12]
 
C.
 
11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v zvezi z 21.a členom ZRLI in tretje alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.
 
 
 
 
 
dr. Rajko Knez
Predsednik
 
 
 
[1] Peti odstavek 90. člena Ustave določa, da se referendum ureja z zakonom, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
[2] Ustavna ureditev zakonodajnega referenduma je bila spremenjena z UZ90, 97, 99.
[3] Tako na primer že Ustava določa v drugem odstavku 160. člena pristojnost za presojo skladnosti mednarodne pogodbe z Ustavo v postopku njene ratifikacije, določa pa tudi, kdo lahko začne postopek. Posebni pristojnosti Ustavnega sodišča sta določeni tudi v 109. in 119. členu Ustave.
[4] Člen 21 ZRLI ureja postopek glede zakonov iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Na podlagi te zakonske določbe Državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi referendumske pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudnik lahko v petnajstih dneh od objave tega sklepa zahteva, naj Ustavno sodišče preizkusi njegovo ustavnost. Pobudnik lahko zahtevo umakne do odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče odloči o zahtevi v tridesetih dneh. Če je zoper sklep Državnega zbora na Ustavno sodišče vložena zahteva za oceno ustavnosti, Državni zbor zakona ne pošlje v razglasitev do objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, da sklep Državnega zbora ni v neskladju z Ustavo, oziroma do seznanitve, da je zahteva umaknjena. Če Ustavno sodišče ugotovi, da je sklep Državnega zbora v neskladju z Ustavo, ga razveljavi. Sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve Ustavnega sodišča, da je sklep Državnega zbora v neskladju z Ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, kar se objavi na spletni strani Državnega zbora.
[5] Tudi tretji odstavek 21. člena ZUstS določa, da pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti predpisov Ustavno sodišče odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti predpisi sprejeti. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-197/97 z dne 21. 5. 1998 (OdlUS VII, 93) navedlo, da zakonske določbe niso protiustavne samo, kadar je njihova vsebina v neskladju z Ustavo, ampak so lahko protiustavne tudi zaradi kršitev ustavnih pravil zakonodajnega postopka. V postopku pred Ustavnim sodiščem je torej potem, ko je bil zakon že sprejet in je začel veljati, mogoče izpodbijati samo vsebino zakona ali samo postopek, po katerem je bil zakon sprejet, ali oboje hkrati (glej npr. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-119/95 z dne 12. 10. 1995, Uradni list RS, št. 64/95, in OdlUS IV, 98, in št. U-I-246/97 z dne 15. 10. 1997, Uradni list RS, št. 65/97, in OdlUS VI, 127).
[6] Referendumski postopek je del zakonodajnega postopka v širšem smislu. V ožjem smislu zakonodajni postopek tako pomeni postopek sprejemanja zakona v Državnem zboru, v širšem smislu pa vključuje tudi zakonodajno iniciativo (88. člen Ustave), suspenzivni veto Državnega sveta (drugi odstavek 91. člena Ustave), zakonodajni referendum (90. člen Ustave), razglasitev zakona (prvi odstavek 91. člena in druga alineja prvega odstavka 107. člena Ustave) ter objavo zakona v Uradnem listu Republike Slovenije (154. člen Ustave).
[7] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-54/09 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11).
[8] Peti odstavek 21.a člena ZRLI določa: "Zahtevo za oceno ustavnosti zakona zaradi kršitve drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije lahko v petnajstih dneh od uveljavitve zakona iz prvega odstavka tega člena vloži le vsak volivec. Ustavno sodišče o zahtevi odloči v tridesetih dneh."
[9] Glej odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-480/20 z dne 11. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 57/21), 15. točka obrazložitve, in št. U-I-483/20 z dne 1. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 64/21), 20. točka obrazložitve.
[10] Sklep Državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o določenem zakonu je po svoji obliki in vsebini predpis, saj ga sprejme Državni zbor kot nosilec zakonodajne oblasti pri izvrševanju svoje oblastne funkcije po posebnem zakonsko določenem postopku in je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Po vsebini vsebuje pravni normi, ki sta splošni, saj se nanašata na vse volilne upravičence v tem smislu, da glede določenega zakona izključujeta dopustnost referenduma. Zato je načeloma lahko predmet postopka za oceno ustavnosti predpisa (prim. z delno odločbo in sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-445/20 z dne 3. 12. 2020, Uradni list RS, št. 179/20, 13. točka obrazložitve). Primerjaj tudi npr. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-201/96 z dne 14. 6. 1996 (Uradni list RS, št. 34/96, in OdlUS V, 99), št. U-I-269/96 z dne 7. 11. 1996 (Uradni list RS, št. 66/96, in OdlUS V, 146) in št. U-I-286/97 z dne 11. 12. 1997 (OdlUS VI, 169).
[11] Dne 26. 11. 2020 je bila vložena pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o ZZSISV26. Pobudi je bila priložena referendumska zahteva ter 28.551 podpisov volivk in volivcev, ki podpirajo pobudo, tako kot to določa drugi odstavek 16. člena ZRLI, ki sicer ob vložitvi pobude zahteva 2.500 podpisov volivcev.
[12] Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-483/20 odločalo o zahtevi volivca za oceno ustavnosti ZZSISV26. Odločilo je, da ZZSISV26 ni v neskladju z Ustavo.
 
Vrsta zadeve:
referendum
Vrsta akta:
podzakonski akt
Vlagatelj:
Skupina poslank in poslancev Državnega zbora
Datum vloge:
09.12.2020
Datum odločitve:
08.07.2021
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US32882