Up-125/21

Opravilna št.:
Up-125/21
Objavljeno:
Neobjavljeno | 12.07.2021
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2021:Up.125.21
Akt:
Ustavna pritožba zoper sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1514/2017 z dne 20. 9. 2017, z dne 7. 11. 2017, z dne 23. 11. 2017, z dne 5. 2. 2018, z dne 13. 6. 2018, z dne 6. 8. 2018, z dne 4. 12. 2018, z dne 25. 2. 2019, z dne 5. 7. 2019, z dne 19. 9. 2019, z dne 6. 2. 2020, z dne 28. 2. 2020, z dne 9. 3. 2020, z dne 11. 3. 2020, z dne 19. 5. 2020, z dne 30. 7. 2020, z dne 15. 9. 2020, z dne 16. 9. 2020 in z dne 17. 9. 2020
Izrek:
Ustavna pritožba zoper sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1514/2017 z dne 20. 9. 2017, z dne 7. 11. 2017, z dne 23. 11. 2017, z dne 5. 2. 2018, z dne 13. 6. 2018, z dne 6. 8. 2018, z dne 4. 12. 2018, z dne 25. 2. 2019, z dne 5. 7. 2019, z dne 19. 9. 2019, z dne 6. 2. 2020, z dne 28. 2. 2020, z dne 9. 3. 2020, z dne 11. 3. 2020, z dne 19. 5. 2020, z dne 30. 7. 2020, z dne 15. 9. 2020, z dne 16. 9. 2020 in z dne 17. 9. 2020 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Če morebitna ugoditev ustavni pritožbi ne bi mogla izboljšati pritožnikovega pravnega položaja,  jo Ustavno sodišče zavrže. 
Geslo:
1.4.52.2 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke v postopku ustavne pritožbe - Pravni interes za vložitev ustavne pritožbe.
1.5.51.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrženje.
Pravna podlaga:
Člen 55.b.1.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-125/21-9
12. 7. 2021
 
 
SKLEP
 
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Šahza Simetić, Ljubljana, ki jo po pooblastilu skrbnice Dijane Simetić, Ljubljana, zastopa Saša Štrubelj, odvetnica v Grosuplju, na seji 12. julija 2021
 

sklenil:

 
Ustavna pritožba zoper sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 1514/2017 z dne 20. 9. 2017, z dne 7. 11. 2017, z dne 23. 11. 2017, z dne 5. 2. 2018, z dne 13. 6. 2018, z dne 6. 8. 2018, z dne 4. 12. 2018, z dne 25. 2. 2019, z dne 5. 7. 2019, z dne 19. 9. 2019, z dne 6. 2. 2020, z dne 28. 2. 2020, z dne 9. 3. 2020, z dne 11. 3. 2020, z dne 19. 5. 2020, z dne 30. 7. 2020, z dne 15. 9. 2020, z dne 16. 9. 2020 in z dne 17. 9. 2020 se zavrže.
 
 
OBRAZLOŽITEV
 
 
A.
 
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. St 1514/2017 z dne 20. 9. 2017 začelo postopek osebnega stečaja nad pritožnico. V tem postopku se je prodajala nepremičnina, ki je bila njen dom. Sodišče je s sklepom št. St 1514/2017 z dne 13. 6. 2018 njenemu zakoncu priznalo izločitveno pravico na polovici navedene nepremičnine, pritožničina polovica pa je bila nato prodana. Sodišče je zato s sklepom z dne 6. 2. 2020 izdalo sklep o izročitvi prodanega dela nepremičnine, ki je postal pravnomočen. Pritožničin zakonec je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani 9. 3. 2020 vložil predlog za postavitev pritožnice pod skrbništvo, pritožnica pa je nato 11. 3. 2020 vložila predlog za prekinitev postopka osebnega stečaja do odločitve nepravdnega sodišča o navedenem predlogu. Sodišče je s sklepom z dne 19. 5. 2020 pritožničin predlog zavrnilo, hkrati pa je zavrnilo tudi pritožničin ugovor zoper sklep o izročitvi prodane nepremičnine kot prepozen. Ocenilo je, da glede na stališče Vrhovnega sodišča v sklepu št. II Ips 35/2019 z dne 18. 4. 2019 predlogu za postavitev pritožnice pod skrbništvo hčerke ne bo ugodeno. Sicer pa je pojasnilo, da iz upraviteljevih poročil izhaja, da se je pritožnica udeleževala postopka in v njem sodelovala. Komunikacija z njo naj bi bila res otežena zaradi zdravstvenih težav (tj. govorne napake), vendar naj to ne bi odločilno vplivalo na njen položaj v stečajnem postopku. Sodišče je tudi samo ocenilo, da glede na pritožničino sodelovanje v postopku ter vlaganje vlog in predlogov ni podlage, da bi dvomilo o pritožničinem razumevanju pomena njenih dejanj. Pri tem še je ugotovilo, da je postopek osebnega stečaja v sklepni fazi in da je bila prodana edina pritožničina nepremičnina, kar naj bi pritožnica pričakovala. Poleg tega naj bi bil v primeru ugoditve njenemu predlogu postopek prekinjen šele, ko je rok za vložitev ugovora zoper sklep o izročitvi že potekel. Na pravnomočnost tega sklepa naj zato morebitna prekinitev postopka osebnega stečaja ne bi mogla imeti vpliva. Sodišče je s sklepom št. St 1514/2017 z dne 26. 7. 2017 na pritožničin predlog začelo tudi postopek odpusta obveznosti z določitvijo triletnega preizkusnega obdobja in nato s sklepom št. St 1514/2017 z dne 30. 7. 2020 pritožnici odpustilo obveznosti, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, razen terjatev iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16 – v nadaljevanju ZFPPIPP). S tem je prenehala pravica upnikov do sodne izterjave terjatev, razen terjatev, ki so se lahko poplačale iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Sodišče je s sklepom St 1514/2017 z dne 17. 9. 2020, ki je postal pravnomočen 12. 10. 2020, končalo postopek osebnega stečaja. Nepravdno sodišče je s sklepom št. N 214/2020 z dne 30. 9. 2020, ki je postal pravnomočen 25. 1. 2021, pritožnico postavilo pod skrbništvo njene hčere.
 
2. Pritožnica po svoji skrbnici vlaga ustavno pritožbo zoper vse sklepe, ki jih je sodišče prve stopnje izdalo v postopku osebnega stečaja nad njo. Njeno vložitev upravičuje z navedbo, da se je postopek osebnega stečaja vodil nad njo, čeprav ni bila procesno sposobna, saj ni mogla razumeti pomena in posledic tega postopka niti svojih dejanj. Pritožnica navaja, da je zaradi postopka pred nepravdnim sodiščem za njeno postavitev pod skrbništvo podala predlog za prekinitev postopka osebnega stečaja do odločitve v nepravdnem postopku, vendar pa je stečajno sodišče ta predlog zavrnilo, opirajoč se na navedbe stečajnega upravitelja, namesto da bi pridobilo mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke. Ker naj bi sodišče še pred izdajo sklepa nepravdnega sodišča o njeni postavitvi pod skrbništvo končalo postopek osebnega stečaja in ji onemogočilo zastopanja po skrbnici, naj bi ji onemogočilo sodno varstvo. Sicer pa naj bi sodišče glede na sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 777/2006 z dne 5. 2. 2009 moralo po uradni dolžnosti preverjati, ali je nekdo lahko stranka postopka, in tudi poskrbeti, da se ugotovi pritožničino stanje. Glede na tek navedenega nepravdnega postopka naj bi pritožnici moralo biti zagotovljeno neodvisno zastopanje. Pritožnica naj bi predloga za začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti vložila sama, kar naj bi kazalo na to, da ni bila sposobna razumeti pomena in posledic svojih ravnanj, saj naj glede na lastništvo stanovanja sploh ne bi bila insolventna. Nastala naj bi ji ogromna škoda, saj naj bi izgubila polovico stanovanja, v katerem živita z možem.
 
3. Pritožnica navaja, da so se znaki njenega slabega zdravstvenega in psihičnega stanja zagotovo kazali že med tekom postopka osebnega stečaja, kar pa naj bi stečajno sodišče malomarno prezrlo in hudo poseglo v vse navedene pravice in tudi v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave s prodajo njene polovice stanovanja, v katerem živi. Pritožnici naj bi bilo v postopku osebnega stečaja onemogočeno uveljavljati pravico do sodnega varstva po njeni skrbnici, saj naj bi sklep sodišča o postavitvi pritožnice pod skrbništvo postal pravnomočen šele po pravnomočnem končanju postopka osebnega stečaja. Ker naj pritožnica pred pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka ne bi mogla vložiti pritožbe, naj bi ji bila kršena pravica iz 25. člena Ustave. Kršena naj bi ji bila tudi pravica do izjave iz 22. člena Ustave, saj naj bi se postopek osebnega stečaja vodil zoper osebo, ki naj ne bi mogla razumeti pomena in posledic postopka in svojih dejanj.
 
 
B.
 
4. Pritožnica izpodbija vse sklepe sodišča prve stopnje, ki so bili izdani v že pravnomočno zaključenem postopku osebnega stečaja, vodenem nad njo. Njen glavni očitek je, da je bila že od začetka navedenega postopka procesno nesposobna ter ni mogla učinkovito braniti svojih pravic in koristi v postopku. Sodišče, ki je vodilo postopek, naj bi kljub temu pritožničin predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku o njeni postavitvi pod skrbništvo zavrnilo. Glede na navedeno naj bi ji bile kršene pravice iz 22., 23., 25. in 33. člena Ustave.
 
5. V postopku osebnega stečaja, ki se je začel nad pritožnico na njen predlog, je je imela pritožnica položaj stranke, kot to omogoča 1. točka 385. člena ZFPPIPP.[1] S tem ko ZFPPIPP določeni osebi prizna položaj stranke v postopku zaradi insolventnosti, ji podeli upravičenje opravljati procesna dejanja (zlasti vlagati predloge, o katerih mora sodišče odločati, in pravna sredstva) v tem postopku, s katerimi lahko vpliva na tek in izid postopka.[2]
 
6. V obravnavanem primeru ni problematizirano to vprašanje, pač pa vprašanje učinkovitega uveljavljanja pritožničinih pravic v postopku zaradi zatrjevane procesne nesposobnosti, kar naj bi po pritožničinem mnenju posledično pripeljalo tudi do prodaje njenega doma. Vprašanja pravdno nesposobnih strank ZFPPIPP ne ureja. Zato se na podlagi njegovega prvega odstavka 121. člena v tem primeru smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP). Pravdna ali procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejavnost. Ta sposobnost ustreza poslovni sposobnosti v materialnem smislu in jo tudi ZPP v celoti veže nanjo.[3] V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti domneva,[4] mora pa na to procesno predpostavko sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (prim. 80. člen ZPP).[5] Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Namen določb o zastopanju procesno nesposobnih oseb je v zagotovitvi kakovostnejšega varstva njihovih pravic v postopku.[6] Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, pa ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načel socialne države.[7]
 
7. Na še posebno ranljivost poslovno (procesno) nesposobnih oseb opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v sodbi v zadevi Zehentner proti Avstriji z dne 16. 7. 2009. Ta zadeva obravnava primer dolžnice, ki je bila postavljena pod skrbništvo po prodaji njenega doma v izvršilnem postopku (zaradi izterjave razmeroma majhne vsote), ta njena nesposobnost pa naj bi pri njej obstajala že več let pred to prodajo. ESČP v navedeni sodbi opozarja, da so poslovno nesposobne osebe še posebno ranljive in da imajo zato države v skladu z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) pozitivno dolžnost, da taki osebi zakonsko zagotovijo posebno pravno varstvo.[8] Ugotovilo je kršitev 8. člena EKČP (pravice do doma), ker dolžnici niso bila zagotovljena procesna jamstva.[9]
 
8. V obravnavanem primeru je po prodaji pritožničine nepremičnine v postopku osebnega stečaja pritožnica 11. 3. 2020 vložila predlog za prekinitev tega postopka do pravnomočne odločitve nepravdnega sodišča o predlogu njenega zakonca za njeno postavitev pod skrbništvo, kar je sodišče s sklepom št. St 1514/2017 z dne 19. 5. 2020 zavrnilo in hkrati kot prepoznega zavrglo njen ugovor zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.[10] Nato je s postopkom osebnega stečaja, ki je bil v zaključni fazi, nadaljevalo in ga končalo s sklepom št. St 1514/2020 z dne 17. 9. 2020.[11] Pritožnica je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 214/2020 z dne 30. 9. 2020 dejansko postavljena pod skrbništvo svoje hčere,[12] vendar pa je bil takrat postopek osebnega stečaja nad pritožnico že končan.
 
9. Sodišče prve stopnje kljub začetemu nepravdnemu postopku za postavitev pritožnice pod skrbništvo, postopka osebnega stečaja torej ni prekinilo, pač pa ga je nadaljevalo, ker je samo presodilo, da v pritožničino procesno sposobnost ni mogoče dvomiti,[13] pri čemer je še pojasnilo, da je postopek osebnega stečaja tako in tako že v sklepni fazi in da morebitna prekinitev postopka ne more imeti vpliva na pravnomočnost sklepa o izročitvi, saj je bila edina nepremičnina dolžnice že prodana ter izročena kupcu s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine. Sodišče torej začetega nepravdnega postopka ni upoštevalo in je z vodenjem postopka osebnega stečaja kljub temu nadaljevalo ter ga tudi zaključilo še pred pravnomočnim končanjem navedenega nepravdnega postopka.
 
10. Pritožnica izpodbija vse odločitve sodišča prve stopnje, izdane v postopku osebnega stečaja. Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba zoper odločitve sodišča prve stopnje ni dovoljena, saj jo pritožnik lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Vendar ni mogoče spregledati njenih očitkov, ki jih podaja, zastopana po svoji skrbnici, da bi morala biti že v postopku osebnega stečaja tako zastopana, saj svojih pravic in koristi glede na svoje psihofizično stanje ni mogla učinkovito braniti, pa tudi, da je sklep o postavitvi pod skrbništvo postal pravnomočen že po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka. Upoštevaje te okoliščine, bi se lahko zastavilo vprašanje, katera učinkovita pravna sredstva je imela pritožnica, zastopana po skrbnici, možnost uveljaviti. Če učinkovitih pravnih sredstev namreč ni bilo, očitek neizčrpanja ne bi mogel biti utemeljen. Vendar na to vprašanje senatu Ustavnega sodišča ni treba odgovoriti, ker pritožnica, kot je razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, za vložitev ustavne pritožbe ne izkazuje pravnega interesa.
 
11. Postopek osebnega stečaja je generalna izvršba. Njegov namen je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Predmet stečajne mase je vse dolžnikovo premoženje, tako premičnine[14] kot tudi nepremičnine, ki se v tem postopku unovčijo, kupnina pa porabi za poplačilo upnikov.[15] Dolžnikova nepremičnina, ki je njegov dom, pri tem ni izvzeta.
 
12. Kot je bilo pojasnjeno, se je postopek osebnega stečaja nad pritožnico že pravnomočno končal. V njem je bila pritožničina nepremičnina, ki je bila njen dom in tudi njeno edino premoženje,[16] prodana.[17] Kupnina zanjo je spadala v posebno stečajno maso, ki je bila s sklepom št. St 1415/17 o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 28. 2. 2020 razdeljena.[18]  Z njo je bil sicer poplačan zgolj eden izmed ločitvenih upnikov, vendar tudi ta ne v celoti.[19]
 
13. Poleg tega je treba upoštevati, da namen postopka osebnega stečaja ni samo v varstvu upnikov ter v njihovem enakem in hkratnem poplačilu (prim. prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pač pa tudi v razbremenitvi fizične osebe dela obveznosti, ki s tem pridobi realno možnost in (ekonomsko) podlago, da skuša svoje življenje zgraditi na novo.[20] Terjatve upnikov v delu, v katerem niso poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, namreč ne prenehajo avtomatično s pravnomočnim končanjem postopka osebnega stečaja, pač pa jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi potem (glej drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Institut odpusta obveznosti v okviru postopka osebnega stečaja pa stečajnemu dolžniku omogoča, da se teh terjatev razbremeni in da se mu pod določenimi pogoji po izgubi premoženja ponovno omogočita dostojno življenje in možnost preživetja.[21] V postopku osebnega stečaja se je pritožnica torej s pomočjo instituta odpusta obveznosti, ki ga ZIZ ne pozna, imela možnost v celoti razbremeniti dela obveznosti, ki so jo še bremenile po delnem poplačilu ločitvenega upnika iz dobljene kupnine za nepremičnino.
 
14. V obravnavanem primeru se je zgodilo prav to. Pritožnica je namreč v postopku osebnega stečaja podala predlog za odpust obveznosti, ki mu je sodišče ugodilo. S sklepom št. St 1514/17 z dne 26. 7. 2017 je začelo postopek odpusta obveznosti s preizkusnim obdobjem treh let. Po preteku tega obdobja je sodišče s sklepom št. St 1514/17 z dne 30. 7. 2020 pritožnici obveznosti odpustilo, in sicer za vse terjatve upnikov do pritožnice, nastale do 18. 5. 2017.[22] S tem se je torej pritožnica razbremenila dela neplačanih obveznosti, ki bi jo bremenile po pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja. Pritožnica je tako v postopku osebnega stečaja zase kot prezadolženo dolžnico dosegla tudi korist. Več od tega ne bi mogla doseči v nobenem drugem postopku.[23] Ker je bila poleg tega kupnina za prodani solastninski delež na stanovanju pred odpustom obveznosti že razdeljena, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Glede obveznosti, ki so po razdelitvi te kupnine ostale neplačane in ki so bile pritožnici s sklepom sodišča odpuščene, pa ji vzpostavitev prejšnjega stanja očitno ni v korist. Glede na navedeno ni mogoče predpostaviti, da bi se pritožničin pravni položaj ob morebitni ugoditvi ustavni pritožbi izboljšal.
 
15. Ker pritožnica za vložitev ustavne pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel.
 
 
C.
 
16. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.
 
 
dr. Marijan Pavčnik
Predsednik senata
 
 
[1] Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika je v tem postopku sicer omejena, vendar pa se ta položaj ne razteza na procesni položaj dolžnika v postopku osebnega stečaja, saj kaj takega iz določb ZFPPIPP ne izhaja (glej prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP) (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-949/12 z dne 10. 10. 2013, Uradni list RS, št. 91/13, in OdlUS XX, 17, 10. točka obrazložitve).
[2] N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 73.
[3] Glej A. Galič v: L. Ude in A. Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 330 in 337.
[4] Prav tam, str. 334.
[5] Obstoj procesne sposobnosti strank oziroma udeležencev v postopku je pomemben tudi z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave (tako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-752/07 z dne 6. 12. 2007, Uradni list RS, št. 118/07, in OdlUS XVI, 117, 5. točka obrazložitve).
[6] Glej A. Galič, navedeno delo, str. 337.
[7] Prav tam, str. 335.
[8] Prim. sodbo ESČP v zadevi Zehentner proti Avstriji, 63. točka obrazložitve.
[9] Avstrijsko višje in vrhovno sodišče kljub postavitvi pritožnice pod skrbništvo namreč nista dovolili njene pritožbe zoper odločitev o prodaji nepremičnine, ker je pritožnica zamudila rok po zakonu, ki ureja izvršbo. ESČP je zavzelo stališče, da v konkretni zadevi niti varstvo dobrovernega kupca niti splošni interes ohranitve pravne varnosti nista zadostna, da bi prevladala nad upoštevanjem, da je bil pritožnici, ki je bila poslovno nesposobna, odvzet dom, ne da bi imela možnost učinkovito sodelovati v postopku in zahtevati presojo sorazmernosti ukrepa, ki so ga določila sodišča (glej prav tam, 65. točka obrazložitve).
[10] Po navedbah sodišča je pritožnica zoper sklep o izročitvi št. St 1514/2017 z dne 6. 2. 2020, ki je postal pravnomočen 22. 2. 2020, vložila ugovor šele po izteku ugovornega roka 12. 3. 2020.
[11] Po podatkih na spletnih straneh za objavo v postopkih zaradi insolventnosti je sklep postal pravnomočen 12. 10. 2020.
[12] Kot je razvidno iz žiga sodišča na ustavni pritožbi priloženem sklepu, je ta postal pravnomočen 25. 1. 2021.
[13] Pri tem je izhajalo iz ocene upravitelja, ki naj glede na okoliščine primera ne bi dvomil o obstoju pritožničine procesne sposobnosti, tega dvoma pa naj pritožnica glede na svoja ravnanja v postopku ne bi vzbudila niti samemu sodišču.
[14] Razen predmetov, ki so po 79. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe (glej drugi odstavek 389. člena ZFPPIPP).
[15] V stečajno maso spadajo tudi dolžnikovi prejemki, razen tistih, ki so po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15, 11/18 in 36/21 – v nadaljevanju ZIZ) izvzeti iz izvršbe, pri tem pa veljajo omejitve iz drugega in tretjega odstavka 102. člena ZIZ (glej drugi in četrti odstavek 389. člena ZFPPIPP), za določene prejemke pa omejitev iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
[16] Pritožnica je ob uvedbi postopka osebnega stečaja imela status upokojenke. Njeni prejemki iz tega naslova so bili del splošne stečajne mase. Upravitelj je v otvoritvenem poročilu z dne 13. 9. 2017, objavljenem na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, pojasnil, da je sodišče prve stopnje 19. 5. 2017 izdalo sklep o rubežu teh prejemkov na pritožničinem tekočem računu pri banki do višine, ki ni izvzeta iz stečajne mase (glej 1. točko prvega odstavka in 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Iz končnega poročila upravitelja z dne 10. 9. 2020, objavljenega na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, izhaja, da je bilo zarubljenih zgolj 782,36 EUR pritožničinih stalnih prejemkov, zaseglo pa se je še 32,44 EUR denarnega dobroimetja.
[17] Prodala se je pritožničina polovica nepremičnine, na drugi polovici pa je bila njenemu zakoncu priznana izločitvena pravica, ki jo je uveljavljal v postopku osebnega stečaja. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je kupec tudi že vpisan kot imetnik lastninske pravice na prodanem delu nepremičnine.
[18] Iz podatkov zemljiškoknjižnega izpiska za sporno nepremičnino izhaja, da so se pred uvedbo postopka osebnega stečaja zoper pritožnico na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, in nasl. – v nadaljevanju ZIZ) vodili številni izvršilni postopki s predlaganima rubežem in prodajo sporne nepremičnine. V teh postopkih se torej pritožnica prodaji njene polovice nepremičnine ne bi mogla izogniti glede na to, da je bilo to njeno edino premoženje, na katerem je bilo več hipotek.
[19] To izhaja iz Končnega načrta prve razdelitve posebne stečajne mase z dne 27. 2. 2020, ki je sestavni del izreka sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase št. St 1514/2017 z dne 28. 2. 2020, objavljenega na spletnih straneh za objavo v postopkih zaradi insolventosti. Pritožnica je bila prezadolžena. Kot izhaja iz sklepa št. St 1514/2017 o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic z dne 7. 11. 2017 s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 6. 11. 2017 in nato tudi iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev ter ločitvenih pravic z dne 6. 2. 2020, vse objavljeno na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, je na podlagi vknjiženih hipotek pri prodani nepremičnin več upnikov prijavilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, ki so jim bile v večini priznane.
[20] Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-56/17, Up-335/17 z dne 4. 4. 2019 (Uradni list RS, št. 28/19, in OdlUS XXIV, 3), 25. točka obrazložitve.
[21] Š. Ivanjko, Nujnost urejanja "osebnega" stečaja, Podjetje in delo, št. 6/7 (2005), str. 1096–1108.
[22] Pravica teh upnikov sodno uveljavljati plačilo terjatev v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, je s pravnomočnostjo tega sklepa prenehala.
[23] Kot je bilo pojasnjeno, so zoper pritožnico kot dolžnico tekli številni izvršilni postopki z rubežem in prodajo njenega doma (glej opombo 18), v katerih pa taka razbremenitev neplačanih obveznosti (po poplačilu dela terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino) ne bi bila mogoča. V bistvu se izkaže, da je z izvedenim postopkom osebnega stečaja zaradi odpusta obveznosti pritožnica svoj pravni položaj izboljšala, ker se je uspela znebiti dela obveznosti, ki se ga v izvršilnih postopkih ne bi mogla rešiti.
 
Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Vlagatelj:
Šahza Simetić, Ljubljana
Datum vloge:
05.02.2021
Datum odločitve:
12.07.2021
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US32891