Opravilna št.: |
U-I-516/18, Up-1595/18 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 27.10.2022 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2022:U.I.516.18 |
Akt: |
Ustavna pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 296/2018 z dne 29. 11. 2018 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 383/2018 z dne 6. 6. 2018 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI P 1935/2016 z dne 18. 10. 2017 Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) (ZPP), 2. odst. 367.c čl. |
Izrek: |
Postopek za preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 296/2018 z dne 29. 11. 2018 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 383/2018 z dne 6. 6. 2018 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI P 1935/2016 z dne 18. 10. 2017 se ustavi.
Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se ustavi.
|
Evidenčni stavek: |
Če pritožnik med postopkom umre in nima pravnih naslednikov, Ustavno sodišče postopek preizkusa ustavne pritožbe ustavi.
Če pobudnik med postopkov umre in nima pravnih naslednikov, Ustavno sodišče postopek preizkusa pobude ustavi.
|
Geslo: |
1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja. |
Pravna podlaga: |
Člen 25.4.1, 55.b.3, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
U-I-516/18-13
Up-1595/18-13
27. 10. 2022
SKLEPUstavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Alexandra von Thurn Taxisa, Ljubljana, na seji 27. oktobra 2022
sklenilo:1. Postopek za preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 296/2018 z dne 29. 11. 2018 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 383/2018 z dne 6. 6. 2018 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI P 1935/2016 z dne 18. 10. 2017 se ustavi.
2. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se ustavi.
OBRAZLOŽITEVA.
1. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovega sodišča o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije. Prav tako vlaga ustavno pritožbo zoper sodbi sodišč, s katerima mu je bilo naloženo plačilo denarnega zneska v višini 3.450,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).
2. Pritožnik hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z 22. in 23. členom Ustave ter 6. členom EKČP.
B.
3. Po podatkih, ki jih je Ustavno sodišče pridobilo od Upravne enote Ljubljana, je pritožnik 15. 2. 2020 umrl. Okrajno sodišče v Ljubljani je 17. 9. 2021 objavilo oklic neznanim dedičem (Uradni list RS, št. 150/21). Po poteku roka iz navedenega oklica je Okrajno sodišče v Ljubljani Ustavnemu sodišču 30. 9. 2022 sporočilo, da se na oklic ni javil noben dedič in da po pritožniku – zapustniku ni dedičev.
4. Če pritožnik med postopkom z ustavno pritožbo, ki je bila vložena zoper akt, s katerim je bilo odločeno o nepodedljivih pravicah oziroma obveznostih, umre, ni več upravičene osebe, v interesu katere bi bil postopek v zvezi z ustavno pritožbo. S tem je izključen obstoj spora. Ob analogni uporabi tretjega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) je treba postopek odločanja o ustavni pritožbi ustaviti. Če pa gre za položaj, ko pravice in obveznosti, o katerih je bilo odločeno z izpodbijanim pravnim aktom, po smrti upravičene osebe preidejo na njene pravne naslednike, se postopek z ustavno pritožbo lahko nadaljuje s pravnimi nasledniki.[1]
5. Ker po pritožniku ni dedičev, je treba ne glede na podedljivost pravic in obveznosti, o katerih je bilo odločeno z izpodbijanim aktom, postopek z ustavno pritožbo ustaviti.
6. Glede na navedeno je Ustavno sodišče postopek z ustavno pritožbo ob analogni uporabi tretjega odstavka 55.b člena ZUstS ustavilo (1. točka izreka).
7. Tudi glede pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti v primeru smrti pobudnika velja enako kot velja za ustavno pritožbo ob smrti pritožnika (glej 4. točko obrazložitve tega sklepa). Če gre za odločanje o nepodedljivih pravicah oziroma obveznostih, ki so predmet izpodbijane ureditve, ni več upravičene osebe, v interesu katere bi bil postopek s pobudo. Do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A) je Ustavno sodišče postopek ustavilo na podlagi 6. člena ZUstS.[2] Po uveljavitvi ZUstS-A pa Ustavno sodišče ustavi postopek v opisanem položaju na podlagi analogne uporabe prve alineje četrtega odstavka 25. člena ZUstS.[3] Če pa gre za podedljive pravice oziroma obveznosti, ki so predmet izpodbijane ureditve, lahko Ustavno sodišče postopek nadaljuje s pobudnikovimi pravnimi nasledniki.[4]
8. Ker v obravnavani zadevi, kot je že bilo pojasnjeno v 5. točki obrazložitve tega sklepa, po pobudniku ni dedičev, je treba postopek s pobudo ustaviti.
9. Glede na navedeno je Ustavno sodišče postopek s pobudo ob analogni uporabi prve alineje četrtega odstavka 25. člena ZUstS ustavilo (2. točka izreka).
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 55.b člena in prve alineje četrtega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čeferin, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.
dr. Matej Accetto
Predsednik
[1] Tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. Up-608/14 z dne 14. 3. 2019, 10. točka obrazložitve.
[2] Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-254/98 z dne 24. 1. 2002 (OdlUS XI, 12), št. U-I-425/98 z dne 27. 9. 2001 (OdlUS X, 166), št. U-I-152/01 z dne 27. 5. 2004, št. U-I-162/03 z dne 12. 10. 2005 in št. U-I-458/06 z dne 22. 3. 2007.
[3] Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-608/14, 10. točka obrazložitve.
[4] Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-172/19 z dne 6. 1. 2022.
U-I-516/18-14
Up-1595/18-14
17. 11. 2022
ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA
1. V obravnavani zadevi je Ustavno sodišče zaradi smrti pobudnika in pritožnika ob analogni uporabi tretjega odstavka 55.b člena ZUstS ustavilo postopek za preizkus ustavne pritožbe, ob analogni uporabi prve alineje četrtega odstavka 25. člena ZUstS pa je ustavilo tudi postopek za preizkus pobude. Čeprav ne more biti dvoma o tem, da se ob smrti pritožnika oziroma pobudnika, ki nima dedičev, postopek pred sodiščem ne more nadaljevati, sem glasoval proti sklepu, h kateremu dajem to ločeno mnenje. Menim namreč, da je procesna pot, po kateri je šlo Ustavno sodišče v tej zadevi, napačna in upam, da bom s tem ločenim mnenjem prispeval k razmisleku o spremembi stališča Ustavnega sodišča v prihodnjih tovrstnih zadevah.
2. Ustavno sodišče je v svoji dosedanji presoji v primeru smrti ustavnega pritožnika že ravnalo na način, kot je opisan v prejšnji točki tega ločenega mnenja.[1] Ob analogni uporabi 55.b člena ZUstS je postopek z ustavno pritožbo ustavilo. V predmetni zadevi pa je tej poti sledilo tudi glede preizkusa pobude. S tem je utrdilo dosedanjo presojo glede postopanja v primeru smrti pritožnika oziroma pobudnika med postopkom, če ta nima dedičev.
3. Obe v prvi točki tega ločenega mnenja citirani določbi ZUstS, na kateri se je oprlo Ustavno sodišče v predmetni zadevi, se nanašata na postopanje Ustavnega sodišča v primeru umika pritožbe oziroma pobude. Nobenega dvoma torej ne more biti o tem, da bi bila odločitev Ustavnega sodišča o ustavitvi postopka skladna z določbami ZUstS, če bi pritožnik oziroma pobudnik umaknil pobudo oziroma pritožbo. Procesni položaj, v katerem pritožnik oziroma pobudnik umre, pa se od navedenega v bistvenem razlikuje.
4. Umik pritožbe oziroma pobude je ena od oblik razpolaganja z zahtevo za sodno varstvo. V primeru umika take zahteve za sodno varstvo mora sodišče slediti odločitvi stranke, ki je sprožila postopek, naj se ta postopek ustavi, torej naj se več ne nadaljuje. Po strankini volji namreč pride do prenehanja spora kot predpostavke za vodenje sodnega postopka.
5. Če stranka med postopkom umre, pa gre za povsem drugačno situacijo. V takem primeru pride do prenehanja stranke oziroma do izgube njene procesne sposobnosti. Tudi v takem primeru torej pride do prenehanja spora pred sodiščem, vendar ne kot posledica uveljavitve strankine pravice do razpolaganja z zahtevo za sodno varstvo v okviru (pretežno) dispozitivnega postopka, ampak zaradi prenehanja pravne subjektivitete stranke, ki je postopek sprožila.
6. V primerih, ko ustavni pritožnik oziroma pobudnik umre, preden Ustavno sodišče sprejme odločitev, torej ni mogoče analogno uporabiti določb ZUstS glede umika pritožbe oziroma pobude, ker gre v slednjem primeru za povsem drugačen procesni položaj, ki ga ZUstS ne ureja. V smislu 6. člena ZUstS bi zato moralo Ustavno sodišče v obravnavanem primeru uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki opredeljujejo tovrstne procesne položaje.
7. Sposobnost biti stranka je ena od procesnih predpostavk za vodenje postopka, na obstoj katere mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZPP je lahko stranka vsaka fizična ali pravna oseba. Sposobnost fizične osebe biti stranka se pridobi z rojstvom in izgubi s smrtjo.[2] S smrtjo tožnik izgubi sposobnost biti stranka in v primeru, če nima dedičev, se ta procesna pomanjkljivost ne da odpraviti. V takem primeru mora sodišče v smislu petega odstavka 81. člena ZPP tožbo v pravdnem postopku zavreči. V smislu 6. člena ZUstS mora enako veljati tudi za ustavno pritožbo oziroma pobudo v postopku pred Ustavnim sodiščem.
8. Glede na navedeno menim, da procesna pot, po kateri je Ustavno sodišče v predmetni zadevi prišlo do ustavitve postopka, ni ustrezna. V primeru smrti pritožnika oziroma pobudnika, ki nima dedičev, bi moralo Ustavno sodišče ravnati v skladu s 6. členom ZUstS in nato vlogo zavreči v skladu z v prejšnji točki tega ločenega mnenja citiranima določbama ZPP.
dr. Rok Čeferin, l.r.
Sodnik
|
Vrsta zadeve: |
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
zakon posamični akt |
Vlagatelj: |
Alexander von Thurn Taxis, Ljubljana |
Datum vloge: |
18.12.2018 |
Datum odločitve: |
27.10.2022 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
ustavitev ustavitev |
Dokument: |
US33391 |
