Opravilna št.: |
Up-558/20 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 19.06.2023 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2023:Up.558.20 |
Akt: |
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 383/2019 z dne 29. 10. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ng 31/2017 z dne 5. 2. 2019 Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 219/2019 z dne 11. 2. 2020 |
Izrek: |
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 383/2019 z dne 29. 10. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ng 31/2017 z dne 5. 2. 2019 se sprejme v obravnavo.
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 219/2019 z dne 11. 2. 2020 se ne sprejme.
|
Pravna podlaga: |
Člen 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-558/20-12
19. 6. 2023
SKLEP
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila Marko Vihar, Bohinjska Bistrica, in Matjaž Velepec, Domžale, ki ju zastopa Odvetniška družba Podjed, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 19. junija 2023
sklenil:1. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 383/2019 z dne 29. 10. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ng 31/2017 z dne 5. 2. 2019 se sprejme v obravnavo.
2. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 219/2019 z dne 11. 2. 2020 se ne sprejme.
OBRAZLOŽITEV1. Pritožnika sta bila manjšinska delničarja družbe AMZS, d. d., Ljubljana. Po uspešni prevzemni ponudbi je bil na skupščini družbe sprejet sklep, da se preostali manjšinski delničarji izključijo (iztisnejo). Ker je šlo za t. i. poprevzemno izključitev, tj. izključitev v obdobju treh mesecev po uspešni prevzemni ponudbi, je bila v skladu z drugim odstavkom 68. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 1/08, 68/08, 35/11, 10/12, 38/12, 56/13, 25/14 in 75/15 – v nadaljevanju ZPre-1) določena ista višina denarne odpravnine, kot je bila določena prevzemna cena. Pritožnika sta zahtevala sodni preizkus višine denarne odpravnine po pravilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17 in 18/21 – ZGD-1), ker naj bi bila ta določena prenizko. Sodišče prve stopnje je njun predlog zavrnilo oziroma zavrglo. Sprejelo je stališče, da v primeru, ko gre za t. i. poprevzemno izključitev, sodni preizkus primernosti denarne odpravnine ni dovoljen, ker velja domneva, da je cena, ki je bila ponujena v prevzemu, pravična. Višje sodišče se je s to presojo strinjalo in je pritožbo pritožnikov zavrnilo. Glede možnosti sodnega preizkusa pravičnosti denarne odpravnine je sprejelo stališče, da je ta možen le v položajih, ko bi bilo večinskemu delničarju mogoče očitati zlorabe, sicer pa je domneva neizpodbojna. Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije.
2. Pritožnika zatrjujeta kršitev 2., 14., 22., 25., 33. in 67. člena Ustave. Hkrati vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 68. člena ZPre-1. Navajata, da ni šlo za obvezno, temveč za prostovoljno prevzemno ponudbo, zato pogoji iz 68. člena ZPre-1 naj ne bi bili izpolnjeni. Prav tako se ne strinjata z razlago, po kateri se prag sprejetja vsaj 90 odstotkov delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, na katere se je ta ponudba nanašala, uporablja le v primeru prostovoljne ponudbe, ne pa tudi obvezne ponudbe. Sodišča naj bi zrelativizirala pomen 13. člena ZPre-1 in očitno dala prednost prevzemni dokumentaciji kot jasni zakonski določbi. Zato naj bi bila odločitev očitno napačna. Sodišča naj bi kršila 22. člen Ustave, ker so se sklicevala na zastarelo sodno prakso, hkrati pa naj ne bi ponudila svojih razumnih razlogov za odločitev, pri čemer sklep Vrhovnega sodišča sploh ni obrazložen. Stališče o neizpodbojnosti domneve pravične denarne odpravnine naj bi pritožnika prikrajšalo za sodno varstvo pred razlaščanjem brez primernega nadomestila. Sodišča se prav tako naj ne bi opredelila do protiustavnosti sprejete razlage drugega odstavka 68. člena ZPre-1. Pritožnika opozarjata, da je Vrhovno sodišče s sklepom št. III DoR 138/2019 z dne 19. 11. 2019 dopustilo revizijo glede identičnega pravnega vprašanja, zato bi jo moralo dopustiti tudi v njunem primeru. Ker je ni, naj bi odstopilo od svoje sodne prakse. Zaradi sprejetih stališč o neizpodbojnosti domneve pravičnega denarnega nadomestila naj pritožnika ne bi imela vsebinskega sodnega varstva in naj bi bila prikrajšana do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Tako naj bi bilo poseženo v njuno lastnino (delnice) brez primernega denarnega nadomestila, ki bi bilo predmet sodnega preizkusa primernosti.
3. Po oceni senata Ustavnega sodišča gre pri vprašanju, ki ga odpira obravnavana ustavna pritožba – tj. vprašanje (ne)izpodbojnosti domneve o pravičnosti denarnega nadomestila v primeru t. i. poprevzemne izključitve manjšinskih delničarjev –, za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Zato je senat ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 383/2019 z dne 29. 10. 2019 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ng 31/2017 z dne 5. 2. 2019 sprejel v obravnavo (1. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine pritožnikov.
4. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 219/2019 z dne 11. 2. 2020 ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (2. točka izreka).
5. Vloge pritožnikov, ki sta jo opredelila kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 68. člena ZPre-1, senat Ustavnega sodišča ni obravnaval, ker sta presojo izpodbijanega člena predlagala podrejeno. Čeprav pritožnika nista izrecno navedla, da pobudo vlaga podrejeno, tak njun namen jasno izhaja iz vsebine navedb v pobudi. Pritožnika dopuščata možnost, da sodišča ZPre-1 razlagajo ustavnoskladno, kar pomeni, da pobudo vlagata le za primer, če z argumenti v ustavni pritožbi (o možni ustavnoskladni razlagi zakona) ne bi uspela. ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja.[1] Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijane odločbe temeljijo na protiustavnih in nezakonitih predpisih, oceno njihove ustavnosti in zakonitosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).
6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Rajko Knez ter člana dr. Rok Čeferin in dr. Špelca Mežnar. Sklep je sprejel soglasno.
dr. Rajko Knez
Predsednik senata
[1] Primerjaj s sklepi Ustavnega sodišča št. Up-437/19 z dne 25. 8. 2021, št. Up-404/21 z dne 20. 9. 2021, št. Up-989/21 z dne 3. 2. 2022 in št. Up-379/20 z dne 4. 4. 2022.
|
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Vlagatelj: |
Marko Vihar, Bohinjska Bistrica in drugi |
Datum vloge: |
26.06.2020 |
Datum odločitve: |
19.06.2023 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
druge rešitve nesprejem ustavne pritožbe |
Dokument: |
USDSP65 |
