Opravilna št.: |
Up-261/21, U-I-80/21 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 28.06.2023 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2023:U.I.80.21 |
Akt: |
Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2019 z dne 13. 10. 2020 Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16/ 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 158/22) (ZDoh-2), 4. odst. 112. čl. |
Izrek: |
Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2019 z dne 13. 10. 2020 se ne sprejme.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 112. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16/ 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 158/22) se zavrže.
|
Evidenčni stavek: |
Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. |
Geslo: |
1.5.51.2.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker je zadeva majhnega pomena. 1.5.51.1.2.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Zavrženje pobude - Ker ni pravnega interesa. 1.4.51.4 - Ustavno sodstvo - Postopek - Procesne predpostavke (v vseh postopkih razen v postopku ustavne pritožbe) - Pravni interes za vložitev pobude. 1.4.10.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika. |
Pravna podlaga: |
Člen 25.3, 55.b.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
SKLEPUstavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Slavka Vrana, Trbovlje, na seji 28. junija 2023
sklenilo:1. Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1432/2019 z dne 13. 10. 2020 se ne sprejme.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 112. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16/ 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 158/22) se zavrže.
OBRAZLOŽITEVA.
1. Pritožnik je invalid III. kategorije s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, za razliko do polnega delovnega časa pa mu pripada nadomestilo plače, ki mu ga izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ). Finančna uprava Republike Slovenije je pritožniku z odločbo odmerila dohodnino za leto 2017 in mu v plačilo naložila razliko med zneskom odmerjene dohodnine in med letom plačanimi akontacijami dohodnine. Pri odmeri dohodnine je bila upoštevana osebna olajšava iz četrtega odstavka 112. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), v skladu s katerim se rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjenega nadomestila. Ministrstvo za finance je pritožnikovo pritožbo zavrnilo.
2. Upravno sodišče je zavrnilo pritožnikovo tožbo. Pojasnilo je, da je davčni organ pri določitvi davčne osnove upošteval pritožnikove dohodke, to je plače in nadomestila, zmanjšana za obvezne prispevke za socialno varnost. Zato naj ne bi bil utemeljen ugovor, da je prišlo do dvojne obdavčitve. Po presoji sodišča pritožnik kot delovni invalid ni bil diskriminiran v primerjavi s svojimi sodelavci in upokojenci, ki prejemajo dohodke v enaki višini kot pritožnik. Po presoji sodišča ne gre za primerljive položaje, saj pritožnik ne dela polni delovni čas niti ni upokojen. Za vse davčne zavezance veljajo enake določbe ZDoh-2, pri čemer je zakonodajalec pri obremenitvi posameznikov upošteval tako višino dohodka kot osebne razmere (socialno komponento). Davčni organ je pritožniku odmeril dohodnino v skladu s pravili ZDoh-2 in z upoštevanjem osebne olajšave iz četrtega odstavka 112. člena ZDoh-2. Tudi če bi bila ob upoštevanju vseh prejetih dohodkov (plače in nadomestila) pritožniku z davčno odločbo odmerjena dohodnina, ki bi bila višja kot pri posameznikih, s katerimi se primerja, to še ne pomeni, da je četrti odstavek 112. člena ZDoh-2, ki določa osebno olajšavo (zgolj) v pavšalni višini 13,5 % nadomestila, ki ga izplačuje ZPIZ, v neskladju z načeloma pravičnosti in enakosti pred zakonom. Sklicevanje na diskriminacijo, češ da bi morala biti pritožniku kot delovnemu invalidu priznana (še) večja osebna olajšava, in sicer v višini njegove obdavčitve (23,2575 %), naj ne bi bilo utemeljeno. Zato Upravno sodišče tudi ni sledilo pritožnikovemu predlogu za prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 112. člena ZDoh-2.
3. Vrhovno sodišče je pritožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
4. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Upravnega sodišča in uveljavlja kršitve načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave) ter pravice do varstva invalidov (52. člen Ustave). Navaja, da je deležen neenake davčne obravnave v primerjavi s podobnimi zaposlenimi, ki glede na funkcijo in zahtevnost dela prejemajo približno enake dohodke, ter z upokojenci, ki prejemajo pokojnino, ki je približno enaka njegovim dohodkom. ZDoh-2 naj bi glede višine davčne obveznosti strožje obravnaval osebe, ki so zaradi invalidnosti zaposlene s krajšim delovnim časom od polnega. Ker je delovni invalid s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, naj bi kljub temu, da prejema 15 % nižje prejemke kot njegova sodelavca, ki delata polni delovni čas, plačal skoraj 39-krat višjo dohodnino. Ker naj bi se nadomestilo plače, ki mu ga kot invalidu izplačuje ZPIZ, v dohodninskem postopku upoštevalo kot bruto prejemek, naj bi pritožnik pri odmeri letne dohodnine prešel v višji dohodninski razred, zaradi česar med letom niso bile ustrezno plačane akontacije dohodnine od plače, ki mu jo za 4 ure dela dnevno izplačuje delodajalec. Kljub osebni davčni olajšavi iz četrtega odstavka 112. člena ZDoh-2 naj bi bil pritožnik na koncu leta prikrajšan za skoraj enomesečni prejemek plače in nadomestila plače. Da do te dodatne davčne obremenitve invalida ne bi prišlo, je pritožnik prepričan, da bi morala biti osebna davčna olajšava za invalida tolikšna, da do pomembnega doplačila dohodnine na koncu leta ne bi prišlo.
5. Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 112. člena ZDoh-2. Zatrjuje neskladje z 2., 14., 50. in 52. členom Ustave. Obstoječi sistem davčnih olajšav naj bi pri odmeri dohodnine diskriminiral delovnega invalida s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, ki poleg plače prejema še delno nadomestilo. Pobudnik meni, da je z vidika dohodninske obravnave v enakem položaju kot drugi zaposleni, ki niso invalidi in delajo polni delovni čas, ter upokojenci, ki sicer prejemajo enake prihodke.
B.
6. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
7. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
8. Izpodbijani četrti odstavek 112. člena ZDoh-2 ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi pobudnik ni izkazal, da bi očitke o protiustavnosti izpodbijane določbe ZDoh-2, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, v postopku pred Vrhovnim sodiščem izčrpal po vsebini. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).
C.
9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon je bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto
Predsednik
|
Vrsta zadeve: |
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
zakon posamični akt |
Vlagatelj: |
Slavko Vran, Trbovlje |
Datum vloge: |
24.03.2021 |
Datum odločitve: |
28.06.2023 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
nesprejem ustavne pritožbe zavrženje |
Dokument: |
US33605 |
