Opravilna št.: |
Up-850/21 |
Objavljeno: |
Neobjavljeno | 05.09.2023 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:2023:Up.850.21 |
Pravna podlaga: |
Člen 55.b.2.2, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS] |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-850/21-9
5. 9. 2023
SKLEP
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Mehmed Čehić, Bosna in Hercegovina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 5. septembra 2023
sklenil:1. Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 292/2020 z dne 25. 8. 2021 se ne sprejme.
2. Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1848/2018 z dne 27. 7. 2020 in odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 0042-4468/2016/8 z dne 2. 8. 2018 se sprejme v obravnavo.
OBRAZLOŽITEVA.
1. Pritožnik je na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15 – v nadaljevanju ZNISESČP) vložil zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge. Obstoj terjatve med njim in družbo Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju Banka) je izkazoval s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišče v Ljubljani, ki je ugotovilo, da je Banka dolžna pritožniku plačati 43.147,00 EUR in 356,37 USD z zamudnimi obrestmi. Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju Sklad) je zahtevo zavrnil. Ugotovil je, da so bila sredstva pritožnika prenesena na posebni privatizacijski račun. Zato pritožnikova devizna vloga ni neizplačana stara devizna vloge iz 2. člena ZNISESČP. Sklad je sprejel stališče, da z navedeno odločitvijo v upravnem postopku ni poseženo v obstoj pravnega razmerja med strankami pravdnega postopka.
2. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Sprejelo je stališče, da Republika Slovenija na podlagi ZNISESČP ni prevzela obveznosti, ki so prenehale veljati pred njegovo uveljavitvijo. Potrdilo je ugotovitve Sklada, da so bila pritožnikova sredstva prenesena na posebni privatizacijski račun. Ob upoštevanju sodbe ESČP v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji z dne 6. 11. 2012 naj bi Republika Slovenija prevzela odgovornost za izplačilo tistih obveznosti družbe Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Glavne filiale Sarajevo (v nadaljevanju Glavna podružnica Sarajevo), ki še niso bile poravnane. Če je pred uveljavitvijo ZNISESČP prišlo do prenosa sredstev z deviznih računov na račune drugih pravnih oseb ali transformacije terjatve v drugo vrsto premoženja (certifikat), naj upnik ne bi imel več terjatve do Glavne podružnice Sarajevo in s tem do Banke. Upravno sodišče je sprejelo stališče, da tretji odstavek 21. člena ZNISESČP ne ureja posebnega postopka verifikacije starih deviznih vlog za primere, ko vlagatelj razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, ki potrjuje obstoj terjatve med varčevalcem in Banko. Navedena določba naj bi določala le možnost, da se navedene vloge obravnavajo hitreje, ne pa da so izključeni drugi pogoji, ki jih določa ZNISESČP. Višina obveznosti, do katere je Republika Slovenija prevzela izpolnitev, naj bi bila določena v 2. členu ZNISESČP. Zato naj pravnomočna sodba ne bi zavezovala Republike Slovenije, ki v navadnem pravdnem postopku niti ni sodelovala. Upravno sodišče je poudarilo, da Republika Slovenija ni vstopila v položaj Banke kot dolžnika, temveč je le prevzela izpolnitev obveznosti v obsegu in do višine, ki jo določa ZNISESČP.
3. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
4. Pritožnik zatrjuje kršitev 2. in 22. člena, prvega odstavka 23. člena ter 155. in 158. člena Ustave, 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola k EKČP.
5. Pritožnik zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni obrazložilo predloga za dopustitev revizije. Sklad, Upravno sodišče in Vrhovno sodišče pa naj bi kršili prvi odstavek 23. člena Ustave, ker naj bi se drugače opredelili do tistega upoštevnega pogoja, ki je bil že ugotovljen s pravnomočno sodbo. Sklad in Upravno sodišče naj bi sprejela stališče, da je pritožnik devizne vloge prenesel na privatizacijski račun, Okrožno sodišče v Ljubljani pa naj bi v pravdnem postopku ugotovilo, da razmerje med pritožnikom in Banko še vedno obstaja ter da so pri Banki še vedno deponirana sredstva. Upravno sodišče naj bi s svojo odločitvijo porušilo pravno varnost, ki jo stranki zagotavlja pravnomočna odločitev sodišča. Pravica do sodnega varstva naj bi zagotavljala možnost učinkovito uveljaviti pravico, ki je bila v sporu pravnomočno priznana. Sestavni del pravice do sodnega varstva naj bi bila tudi zahteva po spoštovanju pravnomočnosti iz 158. člena Ustave. Prvina pravnomočnosti naj bi bila tudi prepoved odločanja o isti stvari. Pritožnik meni, da so pravice in obveznosti iz sklenjenega bančnega razmerja zaključena življenjska celota, zato so vsi organi, ki odločajo o takem razmerju, vezani na pravnomočne odločitve sodišč in so dolžni pravnomočne sodbe upoštevati pri izvajanju svojih pristojnosti. Trdi, da Sklad in Upravno sodišče pravnomočne sodbe sploh nista upoštevala.
6. Pritožnik nasprotuje stališču Upravnega sodišča, da je Republika Slovenija prevzela izpolnitev obveznosti le v obsegu in višini, ki jo določa ZNISESČP. Meni, da Upravno sodišče ni upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, (1) da ima pritožnik še vedno terjatev do Banke in (2) da so ta sredstva še vedno deponirana pri Banki. S tem naj bi bila dejansko ugotovljena tako obseg kot višina obveznosti Banke. Pritožnik meni, da iz tretjega odstavka 21. člena ZNISESČP izhaja, da je v primeru obstoja pravnomočne sodbe treba o zahtevku odločiti na tej podlagi. Zato naj bi Upravno sodišče napačno razložilo to zakonsko določbo. Z njo naj bi bila po mnenju pritožnika izključena uporaba prvega odstavka 21. člena ZNISESČP, zato bi Sklad moral odločiti na podlagi pravnomočne sodbe. Z razlago, po kateri je obstoj terjatve ponovno ugotavljal, naj bi bila pritožniku odvzeta že pridobljena pravica. Ponovno odločanje o morebitnem prenosu sredstev na poseben privatizacijski račun naj bi poslabšalo položaj pritožnika in poseglo v njegov pridobljeni pravni položaj. Pritožnik meni, da je zato podana kršitev prepovedi retroaktivne uporabe pravnih aktov iz 155. člena Ustave.
7. Člen 1 Prvega protokola k EKČP naj bi bil kršen, ker naj bi upravni organ in sodišče napačno ugotovila dejansko stanje in ker naj bi pri ugotavljanju dejanskega stanja uporabila napačne dokaze. Pritožnik še zatrjuje, da že skoraj 30 let ne more razpolagati s svojimi prihranki, kar naj bi pomenilo nezakonit odvzem premoženja. ZNISESČP oziroma predvsem razlaga njegovega 2. člena v upravnem postopku in upravnem sporu naj bi razveljavila pravnomočno sodbo pritožnika in mu onemogočila razpolaganje s prihranki.
8. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 22. člena Ustave, ker naj se Upravno sodišče ne bi opredelilo do vseh upoštevnih očitkov. Upravno sodišče naj ne bi odgovorilo na očitek o neprimernosti dokaza, s katerim je Sklad dokazoval prenos sredstev. Prav tako naj ne bi upoštevalo izpiska Občinskega sodišča v Sarajevu, iz katerega naj bi izhajalo stanje sredstev na pritožnikovem deviznem računu. S tem pa naj bi bila kršena tudi 6. in 13. člen EKČP.
B.
9. Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).
10. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča in odločbo Sklada sprejel v obravnavo (2. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo in upravno odločbo kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.
C.
11. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.
dr. Špelca Mežnar
Predsednica senata
|
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
posamični akt |
Vlagatelj: |
Mehmed Čehić, Sarajevo |
Datum vloge: |
25.10.2021 |
Datum odločitve: |
05.09.2023 |
Vrsta odločitve: |
sklep |
Vrsta rešitve: |
nesprejem ustavne pritožbe druge rešitve |
Dokument: |
USDSP69 |
