P-11/22

Opravilna št.:
P-11/22
Objavljeno:
Neobjavljeno | 14.12.2023
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2023:P.11.22
Akt:
Spor o pristojnosti
Izrek:
Za odločanje o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo ter za kasnejše storitve v postopku o prekršku je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.
 
Za odločanje o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ter za predhodne storitve v postopku o prekršku je pristojna Postaja prometne policije Kranj.
Evidenčni stavek:
Za odločanje o stroških postopka, ki so nastali pred sodiščem, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, je pristojno to sodišče. Za odločanje o stroških, ki so nastali pred prekrškovnim organom, je pristojen prekrškovni organ.

Stroški sestave in vložitve zahteve za sodno varstvo ter kasnejši stroški so nastali pred sodiščem, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo.

Stroški napovedi zahteve za sodno varstvo ter predhodni stroški so nastali pred prekrškovnim organom.
Geslo:
1.2.51.7.2 - Ustavno sodstvo - Vrste vlog - Aktivna legitimacija v postopku pred Ustavnim sodiščem - Spor o pristojnosti - Prizadeti organ.
1.3.52.1.3 - Ustavno sodstvo - Pristojnost - Odločitev - V sporu o pristojnosti - Med sodišči in drugimi državnimi organi.
1.5.51.3.3 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - Odločitve v drugih postopkih - Odločitev o tem, kateri organ je pristojen.
Pravna podlaga:
Člen 61.4, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Opomba:
¤
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
P-11/22-5
14. 12. 2023
 

ODLOČBA

 
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Kranj, na seji 14. decembra 2023
 

odločilo:

 
1. Za odločanje o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo ter za kasnejše storitve v postopku o prekršku je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.
 
2. Za odločanje o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ter za predhodne storitve v postopku o prekršku je pristojna Postaja prometne policije Kranj.
 
 
OBRAZLOŽITEV
 
 
A.
 
 
1. Okrajno sodišče v Kranju (v nadaljevanju sodišče) je ugodilo zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku in postopek o prekršku ustavilo. V sodbi je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun. Po prejemu sodbe je storilec pri Postaji prometne policije Kranj (v nadaljevanju prekrškovni organ) zahteval povrnitev stroškov postopka (nagrada in potrebni izdatki zagovornika). Prekrškovni organ je zahtevo za povrnitev stroškov z dopisom odstopil sodišču, ki se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu. Ta v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti odklanja stvarno pristojnost.
 
2. Sodišče je v sklepu s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča št. P-6/21 z dne 20. 1. 2022 zavzelo stališče, da ni pristojno za odločanje o zadevi, temveč je za odločanje pristojen prekrškovni organ, ker priglašeni stroški zagovornika niso nastali pri tem sodišču, temveč pri prekrškovnem organu, še preden je zadeva prispela na sodišče. Sodišče je pristavilo, da ta rešitev storilcu zagotavlja možnost vložitve zahteve za sodno varstvo zoper odločitev prekrškovnega organa o stroških.
 
3. Prekrškovni organ v zahtevi s sklicevanjem na isto odločbo Ustavnega sodišča zatrjuje, da ni pristojen za odločanje o zadevi, temveč je za odločanje pristojno sodišče, ker gre za odločanje o stroških, ki so nastali pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo, in da je na podlagi tretjega odstavka 59. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZP-1) treba smiselno uporabiti prvi odstavek 147. člena ZP-1, s katerim je predpisano, da o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, dokončno odloča to sodišče, pri čemer je treba pojem višjega sodišča razlagati kot sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu.
 
 
B.
 
4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno za odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
 
5. Ustavno sodišče je že v odločbah št. P-5/21 in št. P-6/21 (obe z dne 20. 1. 2022) pojasnilo, (1) da se v hitrem postopku o prekršku glede stroškov postopka smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku, tj. 143.–149. člen ZP-1, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače (drugi odstavek 58. člena ZP-1), (2) da se (kolikor ni v devetem poglavju ZP-1 določeno drugače) v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (tretji odstavek 59. člena ZP-1) in (3) da o plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, dokončno odloča to sodišče v skladu s 143.–146. členom ZP-1 (prvi odstavek 147. člena ZP-1). Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da iz navedenih določb izhaja, da je o stroških postopka, ki so nastali pred sodiščem, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, pristojno odločiti to sodišče v skladu s 143.–146. členom ZP-1 in da sodišče izda poseben sklep o stroških postopka, če ob sprejetju odločitve sodišča o zahtevi za sodno varstvo za ugotovitev stroškov ni zadostne podlage (smiselna uporaba drugega odstavka 145. člena ZP-1).
 
6. Iz stroškovnika, priloženega zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti, je razvidno, da je storilec zahteval povrnitev nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika za več dejanj v različnih postopkovnih fazah. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da so nagrada in potrebni stroški zagovornika za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo stroški, ki so nastali pri sodišču (razen v primeru, ko prekrškovni organ oceni, da je zahteva utemeljena, in svojo odločbo odpravi ali nadomesti z novo, zato do odločanja sodišča sploh ne pride), ker je zahteva za sodno varstvo pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa, zaradi česar to procesno dejanje ne sodi v okvir postopka prekrškovnega organa, temveč v okvir sodnega postopka.[1] Tudi stroški, nastali po sestavi in vložitvi zahteve za sodno varstvo, sodijo v okvir sodnega postopka. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo ter za kasnejše storitve v postopku o prekršku pristojno sodišče (1. točka izreka).
 
7. Storilec je v predmetni zadevi zahteval tudi povrnitev nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo. Ta institut je urejen z 59.a členom ZP-1, ki je umeščen v deveto poglavje zakona z naslovom Zahteva za sodno varstvo. Kljub tej umestitvi po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče šteti, da vložitev te napovedi sodi v okvir sodnega postopka. Iz 59.a člena ZP-1 namreč izhaja, da prekrškovni organ upravičencu do zahteve za sodno varstvo pošlje odločbo o prekršku, ki ne vsebuje obrazložitve (prvi odstavek); da mora upravičenec vložitev zahteve za sodno varstvo pisno napovedati prekrškovnemu organu v osmih dneh (drugi odstavek); da prekrškovni organ ne izdela obrazložene odločbe, če nihče ne napove zahteve za sodno varstvo (četrti odstavek); in da mora biti pisna odločba o obrazložitvijo izdelana in odposlana v 30 dneh od prejema napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo. V primeru vložene napovedi mora torej prekrškovni organ izdelati še obrazloženo odločbo o prekršku. To pomeni, da vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo sodi v okvir postopka prekrškovnega organa. Enako velja za prej nastale stroške. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ter za predhodne storitve v postopku o prekršku pristojen prekrškovni organ (2. točka izreka).
 
8. Ustavno sodišče je v odločbi št. P-3/19 z dne 18. 9. 2019 presodilo, da je za odločanje o predlogu storilca za oprostitev plačila stroškov postopka, konkretno sodne takse, pristojen prekrškovni organ. V tej zadevi je med drugim poudarilo pomen instančnega odločanja, vendar izrecno le v zvezi z vprašanjem plačila sodne takse, saj pomenijo zakonske določbe o oprostitvi plačila sodnih taks, o pogojih za oprostitev in o dokazovanju teh pogojev način uresničevanja pravic do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravnega sredstva (25. člen Ustave). Pri odločanju o oprostitvi plačila stroškov postopka se namreč ugotavlja, ali bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje storilca ali tistih, ki jih je storilec dolžan preživljati, od česar je odvisno uresničevanje pravic iz 23. in 25. člena Ustave tistih posameznikov, ki so v šibkejšem socialnem položaju.[2] V predmetni zadevi pa gre zgolj za odločanje o višini priglašenih stroškov, pri čemer je bilo o tem, kdo je dolžan te stroške nositi, že odločeno. Zato stališče sodišča, da pristojnost prekrškovnega organa storilcu zagotavlja možnost vložitve zahteve za sodno varstvo zoper odločitev prekrškovnega organa o stroških postopka, ne vpliva na določitev pristojnosti v predmetni zadevi. Po ustavnosodni presoji iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ne izhaja, da bi moralo zoper odločitev o stroških, ki bi bila prvič sprejeta pri instančnem odločanju, vselej obstajati pravno sredstvo.[3]
 
 
C.
 
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodnika dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.
 
 
 
dr. Matej Accetto
Predsednik
 
 
 
[1] Odločbe Ustavnega sodišča št. P-12/22 z dne 19. 1. 2023 ter št. P-2/23 in št. P-3/23 z dne 18. 5. 2023.
[2] Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. Up-745/03 z dne 11. 3. 2005, 3. točka obrazložitve, ter odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013 (Uradni list RS, št. 89/13), 13. točka obrazložitve, in št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 35/18, in OdlUS XXIII, 7), 16. točka obrazložitve.
[3] Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-188/01 z dne 25. 3. 2002, 2. točka obrazložitve.
Vrsta zadeve:
spori o pristojnosti
Vrsta akta:
drugi akti
Vlagatelj:
Postaja prometne policije Kranj
Datum vloge:
08.12.2022
Datum odločitve:
14.12.2023
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
določitev pristojnega organa določitev pristojnega organa
Dokument:
US33734