U-I-90/91

Opravilna št.:
U-I-90/91
Objavljeno:
OdlUS I, 30 | 07.05.1992
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1992:U.I.90.91
Akt:
Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I) (ZTuj), 2. odst. 12. čl.
Izrek:
Ustavno sodišče ne sprejme pobude za oceno ustavnosti izpodbijane določbe zakona.
Evidenčni stavek:
Določba zakona o tujcih, po kateri se odločitev o zavrnitvi izdaje vizuma ter o prepovedi oziroma zavrnitvi vstopa v državo označi v tujčevem potnem listu, ne pomeni posega v njegove osebnostne pravice in zato ni v neskladju z ustavo.

Deklaracija o človekovih pravicah nima narave in moči mednarodne pogodbe, zato ustavno sodišče ne more ocenjevati, ali je zakon z njo v skladu.
Geslo:
Prepoved vstopa tujca v državo - označitev v potnem listu.

Nedotakljivost integritete človekove osebnosti.

Pravna narava deklaracije o človekovih pravicah..
Pravna podlaga:
Ustava 1991, 8., 3. odst. 32., 25. čl.

Ustava 1974, 216. člen

Zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (ZUSS), 15. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-90/91-12
7/5-1992
 
S K L E P
 
Ustavno sodišče je na seji dne 7/5-1992 obravnavalo pobudo Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in
 
s k l e n i l o :
 
Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 12. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I).
 
O b r a z l o ž i t e v
 
Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je dal ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 12. člena zakona o tujcih. Ta zakon v prvem odstavku 12. člena določa, da organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, lahko tujcu iz razlogov, določenih v 10. členu tega zakona, ustno zavrne izdajo vizuma, izreče prepoved vstopa ali kljub veljavnemu vizumu ne dovoli vstopa v državo. Po drugem odstavku 12. člena, ki je predmet pobude za oceno ustavnosti, se odločitev iz prvega odstavka tega člena označi v potnem listu in je dokončna.
 
Pobudnik navaja, da splošna deklaracija človekovih pravic v preambuli in v 1. členu poudarja pomen človekovega dostojanstva. Vse pravice in svoboščine, ki so razglašene s to deklaracijo, pa je vsakdo upravičen uživati ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino (2. člen). Pobudnik se sklicuje tudi na 216. člen ustave iz leta 1974, po katerem je bila zajamčena nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega ali družinskega življenja ter drugih pravic osebnosti. Meni, da organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, ne more imeti pristojnosti za vnašanje označb v potni list. Po njegovem mnenju takšne označbe posegajo v osebnostne pravice posameznika in lahko predstavljajo osnovo za njegovo diskriminacijo pred različnimi organi oblasti ter v poslovnem in zasebnem življenju.
 
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Republike Slovenije v odgovoru na pobudo med drugim navaja, da gre v obravnavani zadevi za označbo ustne odločbe pristojnega organa, izdane na podlagi zakona. Izrečeni ukrep velja le toliko časa, dokler obstajajo razlogi zavrnitve iz 10. člena zakona o tujcih. Zato se ukrep vedno označi z datumom. Brez označbe v potni listini izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče učinkovito izvajati, hkrati pa označba omogoča tudi nadzorstvo nad pravilnostjo in zakonitostjo ravnanja pristojnih organov pri uporabi zakonskih pooblastil.
 
Zakonodajno-pravna komisija nadalje meni, da označba zakonito sprejete odločitve organa, pristojnega za nadzorstvo nad prehajanjem čez državno mejo, v uradnem dokumentu za prehajanje državne meje ne krši nedotakljivosti integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ter drugih pravic osebnosti (216. člen ustave iz leta 1974).
 
Pobuda ni utemeljena.
 
Po 8. členu ustave morajo biti zakoni med drugim v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Deklaracija o človekovih pravicah nima značaja in moči mednarodne pogodbe, zato ocena skladnosti izpodbijane zakonske določbe z njo ni mogoča.
 
Ustava določa, da se tujcem na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej (tretji odstavek 32. člena ustave). Na tej ustavni podlagi zakon o tujcih taksativno določa razloge, zaradi katerih se tujcu ne dovoli vstopa v državo, oziroma se mu ne izda vizuma ali dovoljenja za vstop (10. člen), ter pooblašča organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, da lahko tujcu iz teh razlogov ustno zavrne izdajo vizuma, izreče prepoved vstopa ali kljub veljavnemu vizumu ne dovoli vstopa v državo (prvi odstavek 12. člena). Predmet pobude je le določba drugega odstavka 12. člena zakona, po kateri se takšna odločitev organa označi v potnem listu. Po določbah pravilnika o načinu izvajanja zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 19/91) se vizum izda na posebnem obrazcu in se v obliki štampiljke odtisne v potno listino (tretji odstavek 3. člena), pristojni organ pa razveljavi vizum oziroma dovoljenje tako, da čez vizum odtisne štampiljko
 
"RAZVELJAVLJENO-ANNULE" (2. člen pravilnika in priloga št. 2 k pravilniku).
 
Določba prvega odstavka 216. člena ustave iz leta 1974, na katero se sklicuje pobudnik, je določala, da je zajamčena nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ter drugih pravic osebnosti. Slična je določba 35. člena sedanje ustave, po kateri je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Pobudnikova trditev, da označba odločitve iz 12. člena zakona v potnem listu posega v osebnostne pravice posameznika in lahko predstavlja osnovo za njegovo diskriminacijo pred različnimi organi oblasti ter v poslovnem in zasebnem življenju, ni utemeljena. To stališče ni podprto s konkretnejšimi navedbami o tem, v čem naj bi bilo s tako označbo kršeno človeško dostojanstvo ali osebnostne pravice posameznika. V tujčevem potnem listu se na podlagi izpodbijane določbe zakona označi le odločitev o zavrnitvi izdaje vizuma, o prepovedi oziroma zavrnitvi vstopa v državo, ne pa tudi razlogi, zaradi katerih je bila odločitev sprejeta, zato taka označba ne pomeni posega v osebnostne pravice posameznika.
 
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, da pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti.
 
P r e d s e d n i k
dr. Peter Jambrek
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Datum vloge:
12.10.1991
Datum odločitve:
07.05.1992
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem pobude
Dokument:
US15808