U-I-55/94

Opravilna št.:
U-I-55/94
Objavljeno:
OdlUS V, 52 | 18.04.1996
ECLI:
ECLI:SI:USRS:1996:U.I.55.94
Akt:
Pravilnik o štipendiranju (Ur. list RS, št. 29/93 in 64/93), 3. odst. 16. čl.
Izrek:
Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti 3. odst. 16. čl. Pravilnika o štipendiranju se zavrne.
Evidenčni stavek:
Določba Pravilnika o štipendiranju, ki je bila sprejeta na podlagi nekoliko nejasne zakonske določbe, ni v nasprotju z zakonom, ker je pri razlagi te zakonske določbe treba upoštevati naravo pravice in celotni razvoj njene ureditve.
Geslo:
Načelo sorazmernosti.
Kadrovske štipendije, cenzus (socialno stanje družine, dohodek na družinskega člana).
Nejasna zakonska določba.
Pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika.
Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika.
Pravna podlaga:
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), 56., 59. čl.
Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 2. odst. 26. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-55/94
18.4.1996


 
S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mihe Mežnarja, ki ga zastopa oče Branko Mežnar, oba iz Celja, na seji dne 18. aprila 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti tretjega odstavka 16. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93 in 64/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v
 
A.

1. Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo, ker naj bi z njo Pravilnik v nasprotju s tretjim odstavkom 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92) kot pogoj za pridobitev štipendije, ki jo lahko pridobijo izrazito nadarjeni dijaki in študenti, določil cenzus, saj naj bi ga Zakon z navedenim členom izključil.

2. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pojasnjuje, da Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94) tudi pred novelo v letu 1994 ni določal, da lahko izrazito nadarjeni pridobijo republiško štipendijo brez vsakega cenzusa, ampak samo, da jo lahko dobijo ne glede na cenzus, ki je določen v drugem odstavku 56. člena, to pa je hkrati pomenilo, da Zakon daje možnost, da se tudi za izrazito nadarjene dijake in študente kot eden od pogojev za pridobitev republiške štipendije določi materialni cenzus, ki pa je lahko le bistveno višji od tistega, ki velja za vse druge republiške štipendije. Z novelo zakona (Uradni list RS, št.38/94) je bila spremenjena prej nekoliko nejasna določba tretjega odstavka 56. člena in ta sedaj nedvoumno določa, da izrazito nadarjeni dijaki in študenti lahko pridobijo republiško štipendijo, če dohodek na družinskega člana ne presega višine, ki jo določi minister, pristojen za delo. Izpodbijani Pravilnik o štipendiranju ureja dodeljevanje republiških štipendij izrazito nadarjenim dijakom in študentom, tako imenovanih Zoisovih štipendij, v posebnem poglavju, vendar pa naj bi pogojev za pridobitev le-teh ne spreminjal. Enako kot prejšnji Pravilnik v drugem odstavku 6. člena vsebuje tudi ta v tretjem odstavku 16. člena določitev o doseganju dohodka na družinskega člana, ki ne sme presegati določene višine.

B.

3. Po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja dijakov in študentov. Dijaki in študenti, ki nimajo kadrovske štipendije, pa lahko uveljavljajo pravico do štipendije iz sredstev za zaposlovanje, ki jo Zakon imenuje tudi republiška štipendija. Po drugem odstavku 56. člena lahko pravico do republiške štipendije uveljavljajo dijaki in študenti, katerih dohodek na družinskega člana ne presega določenega odstotka zajamčene plače po zakonu. Podrobnejša merila za dodeljevanje republiških štipendij se po 59. členu Zakona določijo z izvršilnim predpisom.

4. Zakon s tretjim odstavkom 56. člena daje posebno možnost tudi izrazito nadarjenim dijakom in študentom, da pridobijo takšno republiško štipendijo.V zvezi s to pravico Zakon do novele v letu 1994 ni sam določal višine materialnega cenzusa, določil je le, da se za te primere ne uporablja isti cenzus kot za republiško štipendijo iz drugega odstavka istega člena. Pri razumevanju določbe tretjega odstavka 56. člena v besedilu, ki je bilo v veljavi ob vložitvi pobude, je Ustavno sodišče sledilo že navedenim pojasnilom Ministrstva za delo. Tem pojasnilom je sledilo zlasti zato, ker se je v letu 1994 sprejeto besedilo tretjega odstavka 56. člena Zakona tudi izrecno opredelilo za upoštevanje dohodka na družinskega člana in ker je bilo upoštevanje dohodka na družinskega člana določeno že ob sami uvedbi tovrstnega štipendiranja po Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini (Uradni list SRS, št. 29/86).

5. Pravilnik o štipendiranju v izpodbijani določbi, po kateri se med drugim zahteva tudi, da dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, glede na navedeno v prejšnjem odstavku, ne prekoračuje pristojnosti, saj pooblastilo za podrobnejšo določitev meril za dodeljevanje štipendij izhaja iz 59. člena Zakona, okvir ureditvi pa nudi splošna narava republiške štipendije in višina cenzusa iz drugega odstavka 56. člena Zakona kot skrajna spodnja meja.

6. Cenzusa kot enega od pogojev za upravičenost do štipendije za izrazito nadarjene dijake in študente ni uvedel šele izpodbijani Pravilnik iz leta 1993 (kot to zmotno trdi pobudnik), saj je bilo treba dohodke prosilčeve družine upoštevati tudi po 6. členu Pravilnika o štipendiranju iz leta 1991 (Uradni list RS, št. 24/91) kakor tudi po tretjem odstavku že navedenega Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. Zaostritev pogojev za obravnavano štipendiranje, ki se na podlagi zakonske ureditve odraža tudi v Pravilniku, ni v neskladju z Ustavo. V Pravilniku konkretiziranemu upoštevanju socialnega stanja družine, iz katere je prosilec štipendije, namreč ni mogoče očitati, da je bilo s tem prekršeno načelo sorazmernosti. Pobudo za začetek postopka je bilo zato treba zavrniti.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Krivic in Šturm. Sodnik Krivic je dal odklonilno ločeno mnenje.



P r e d s e d n i k
dr. Tone Jerovšek



U-I-55/94
6.5.1996


Odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivica 

 
Dejstva, navedena v 6. točki obrazložitve (da je cenzus za take štipendije obstajal že po pravilniku iz leta 1991 in prej), po mojem mnenju niso relevantna za odločitev, ali je pravilnik iz leta 1993, ki je bil izdan že po uveljavitvi nove ustavne ureditve, v skladu z načelom zakonitosti v duhu nove ustavne ureditve. Taka štipendija sama po sebi sicer ni pravica, kljub temu pa mora biti po mojem mnenju potegovanje zanjo vsem dostopno pod enakimi, zakonito določenimi pogoji. Ker takratni zakon ministrskemu pravilniku ni določal vsebinskega okvira za urejanje dostopnosti štipendij za nadarjene otroke (obstoj zgolj "skrajne spodnje meje" namreč še ni "okvir") in ker takega okvira tudi sedanje novelirano zakonsko besedilo ne določa (ne eksplicitno ne implicitno), pobude ni mogoče šteti niti za "očitno neutemeljeno" niti za tako, od katere reševanja "ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja". Ker sta to po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču edina dva razloga, iz katerih se pobuda lahko zavrne, bi jo bilo po mojem mnenju torej treba sprejeti.
 
 
Matevž Krivic
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
podzakonski akt
Vlagatelj:
Miha Mežnar, Celje
Datum vloge:
23.03.1994
Datum odločitve:
18.04.1996
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrnitev
Dokument:
US17838