Opravilna št.: |
Up-29/98 |
Objavljeno: |
OdlUS VII, 243 | 26.11.1998 |
ECLI: |
ECLI:SI:USRS:1998:Up.29.98 |
Akt: |
Sodba Vrhovnega sodišča št. U 1501/96-7 z dne 3.12.1997. |
Izrek: |
Sodba Vrhovnega sodišča št. U 1501/96-7 z dne 3.12.1997 se odpravi. Zadeva se vrne v odločanje Mestni občini Nova Gorica. |
Evidenčni stavek: |
Jamstvo enakega varstva pravic (22. člen Ustave) posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem pristojni organ odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, in možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za tako odločitev. Ker dodelitev stanovanja imetniku stanovanjske pravice vpliva na položaj pritožnice kot denacionalizacijske upravičenke glede tega stanovanja, bi ji v postopku njegove dodelitve morala biti zagotovljena udeležba. Ker ji izpodbijana sodba to pravico odreka, je bilo z njo kršeno jamstvo enakega varstva pravic. |
Geslo: |
Denacionalizacija stanovanj. Enako varstvo pravic. Stanovanjske zadeve, dodelitev stanovanja imetniku stanovanjske pravice. Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika. |
Pravna podlaga: |
Ustava, 22. čl. Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS), 1. čl. Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 1. odst. 59., 60. čl. |
Dokument v PDF obliki: |
|
Polno besedilo: |
Up-29/98 26.11.1998 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. S. iz L. na seji dne 26. novembra 1998 o d l o č i l o : 1. Sodba Vrhovnega sodišča št. U 1501/96-7 z dne 3.12.1997 se odpravi. 2. Zadeva se vrne v odločanje Mestni občini Nova Gorica. O b r a z l o ž i t e v A. 1. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožničino tožbo v upravnem sporu. Pritožnica je zahtevala obnovo postopka, v katerem je bilo tretji osebi kot imetniku stanovanjske pravice dodeljeno stanovanje. Ker je bilo to stanovanje predmet vračanja po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 41/97 - odl. US, 65/98 in 76/98 - odl. US - v nadaljevanju: ZDen), naj bi bila dodelitev stanovanja po Zakonu o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 in 43/90 - v nadaljevanju: ZZPS) prepovedana. Kot denacionalizacijski upravičenki glede tega stanovanja bi ji zato morala biti dana možnost udeležbe v postopku njegove dodelitve. Ker upravni organ na njeno zahtevo za obnovo postopka ni odgovoril, sodišče pa je njeno tožbo zavrnilo, naj bi ji bilo kršeno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ker Zakon o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86 - v nadaljevanju: ZPN-76), na katerem temelji izpodbijana odločba, ni postal del pravnega reda Republike Slovenije, pa naj bi bila odločba tudi v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Pritožnica predlaga odpravo odločbe o dodelitvi spornega stanovanja in začasno zadržanje izvršitve izpodbijane sodbe. 2. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom z dne 24.2.1998 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo in zavrnil predlog za začasno zadržanje izvršitve izpodbijane sodbe. 3. Vrhovno sodišče na ustavno pritožbo ni odgovorilo. 4. Sedanja najemnika stanovanja nista podala svojega stališča. B. 5. Z jamstvom enakega varstva pravic 22. člen Ustave opredeljuje eno od temeljnih pravic v postopku pred državnim organom. Njena bistvena vsebina je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem pristojni organ odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, in možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za tako odločitev (odločba št. Up-84/94 z dne 11.7.1996 - OdlUS V, 184). 6. Pritožničin očitek, da bi ji v postopku dodelitve stanovanja, glede katerega je vložila zahtevo za denacionalizacijo, morala biti zagotovljena udeležba, je utemeljen. Izpodbijana odločba ne razlikuje med vprašanjem, ali je bila pritožnica z odločbo o dodelitvi stanovanja prizadeta, in vprašanjem, ali je bila odločba o dodelitvi stanovanja pravilna. V skladu s sodbo naj bi pravilnost odločbe o dodelitvi stanovanja že pomenila, da pritožnica z odločbo ni bila prizadeta in da ji zato ni bilo treba omogočiti udeležbe v postopku. Vrhovno sodišče je namreč zavzelo stališče, da dodelitev stanovanja imetniku stanovanjske pravice po ZZPS ni bila prepovedana. V obrazložitvi je navedlo, da Zakon sam pojma "promet z nepremičninami" ne opredeljuje, ZPN-76 pa naj bi za promet štel prenos pravice uporabe oz. lastninske pravice s pravnimi posli med živimi. Ker naj bi kljub imetništvu stanovanjske pravice pravico uporabe glede stanovanja še vedno ohranila občina, naj bi v takem primeru ne šlo za promet. Zaradi tega naj bi pritožničin pravni položaj z dodelitvijo stanovanja imetniku stanovanjske pravice ne bil prizadet. 7. Vendar pa je za odločitev o tem, ali bi morala biti pritožnici dana možnost, da sodeluje v postopku o dodelitvi stanovanja, bistveno le, ali je dodelitev stanovanja vplivala na pritožničin pravni položaj. Dodeljeno stanovanje je predmet denacionalizacije. Na to dejstvo je pritožnica že pred sporno dodelitvijo opozorila isti organ, ki je izdal odločbo o dodelitvi stanovanja. Že 16.8.1990 je namreč vložila predlog za uvedbo postopka za vračilo zaplenjenih nepremičnin, med drugim tudi spornega stanovanja. Kot izhaja iz njene vloge, je svoj predlog 11.3.1991 dopolnila po dogovoru s tem organom. Dne 25.3.1991 pa je občinski organ izdal sporno odločbo o dodelitvi stanovanja solidarnostnemu upravičencu, ne da bi pritožnico o tem obvestil. Pred sporno dodelitvijo naj bi bilo po podatkih spisa stanovanje prazno. Tako stanovanje bi pritožnica v primeru, da bi bila njena zahteva za denacionalizacijo sicer utemeljena, dobila vrnjeno v last in posest (prvi odstavek 16. člena ZDen) in bi lahko z njim prosto razpolagala. Imetništvo stanovanjske pravice glede stanovanja, ki je predmet denacionalizacije, pa pomeni, da je v primeru utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo dolžna z imetnikom stanovanjske pravice - sedaj najemnikom - skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas (39. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US - v nadaljevanju: SZ); najemno razmerje sme odpovedati le iz krivdnih razlogov, v drugih primerih pa je dolžna najemniku priskrbeti drugo primerno stanovanje (53. in 54. člen SZ). Že zaradi tega, ker dodelitev stanovanja imetniku stanovanjske pravice vpliva na položaj pritožnice kot denacionalizacijske upravičenke, bi ji torej morala biti v postopku dodelitve stanovanja zagotovljena udeležba. 8. Ker izpodbijana sodba pritožnici odreka pravico, da bi bila udeležena v postopku dodelitve stanovanja, je bilo z njo kršeno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo odpravilo (prvi odstavek 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). 9. Niso pa izpolnjeni pogoji, da bi Ustavno sodišče lahko odločilo o zadevi na podlagi 60. člena ZUstS in samo razveljavilo odločbo o dodelitvi stanovanja. Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče odločilo o pritožničini tožbi, vloženi zaradi molka Občine Nova Gorica glede njenega predloga za obnovo postopka o dodelitvi stanovanja. Ustavno sodišče ne razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za odločitev o dovolitvi obnove. Ker pa iz izpodbijane sodbe izhaja stališče Vrhovnega sodišča o vsebini 1. člena ZZPS, ki bo bistveno pri odločanju v morebiti obnovljenem postopku, in ker bi se v primeru, da bi upravni organ to stališče upošteval, po nepotrebnem podaljšal že tako zelo dolg postopek, Ustavno sodišče opozarja, da omenjeno stališče ni pravilno. Vrhovno sodišče je razložilo pomen določbe le z enim argumentom, spregledalo pa druge. Že namen ZZPS govori zoper razlago, podano v izpodbijani določbi. Zakon namreč izrecno določa, da je njegov namen zavarovanje pravic prejšnjih lastnikov nepremičnin, s katerimi so v trenutku uveljavitve zakona razpolagale družbenopolitične skupnosti. Za razlago, da je prepovedani promet iz 1. člena ZZPS obsegal tudi dodelitev stanovanjske pravice, pa govori tudi vsebina tega razmerja. Položaj imetnika stanovanjske pravice je bil zavarovan močneje kot položaj najemnika. Pravno razmerje ni bilo časovno omejeno in ni bilo vezano le na imetnika, ampak tudi na osebe, ki so z njim živele. Ob zelo omejenem prometu s stanovanji v družbeni lastnini je bil njegov položaj bližje položaju lastnika kot položaju najemnika (glej določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84). Proti tem argumentom ne govori niti razlog, uporabljen v izpodbijani odločbi. Zakonska definicija je odločilna le za razlago zakona, v katerem je podana (tako tudi izrecno v 1. členu ZPN-76). Pri razlagi določb drugega zakona je treba upoštevati zakonodajalčev namen, za katerega je določil definicijo nekega pojma. ZPN-76 določa obličnost pravnih poslov o prometu z nepremičninami, večina njegovih določb pa opredeljuje varovalni režim za družbeno lastnino. Predmet urejanja v ZPN-76 je torej toliko različen od ZZPS, da definicija iz ZPN-76 ne more biti odločilna niti pri gramatikalni razlagi 1. člena ZZPS. 10. Po navedenem je bilo treba zadevo vrniti v odločanje organu, ki je odločil o dodelitvi stanovanja, to je Mestni občini Nova Gorica (prvi odstavek 59. člena ZUstS). Ta bo morala v predpisanem roku preizkusiti, ali so podani pogoji za obnovo postopka. V primeru odločitve v korist pritožnice pa bo morala na primeren način zagotoviti, da se ne bo poslabšal pravni položaj oseb, ki jim je bilo stanovanje zaradi nezakonite odločitve njenih organov dodeljeno. C. 11. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Modrijan, ki je dala odklonilno ločeno mnenje. P r e d s e d n i k : Franc Testen Odklonilno ločeno mnenje sodnice Modrijan Glasovala sem proti odločitvi večine, ker se z njo ne strinjam. Lastnost stranke v upravnem postopku ima le oseba, ki v tem postopku uveljavlja ali varuje svoje pravice ali kakšne neposredno na zakon oprte osebne koristi. Ker pravice in pravne koristi določajo materialni zakoni, so ti tudi podlaga za presojo, kdo ima lahko lastnost stranke v konkretnem upravnem postopku. V konkretnem postopku je bila solidarnostnemu upravičencu dodeljena stanovanjska pravica na stanovanju, ki je bilo v uporabi občine Nova Gorica. V času izdaje prvostopne odločbe (tudi v obnovi postopka je ta čas merodajen za presojo, ali je oseba, ki zahteva obnovo postopka, ker ji v postopku ni bila dana možnost sodelovanja, imela pravico udeleževati se tega postopka kot stranka), torej 25.3.1991, ZDen, ki je pritožnici dal pravico uveljavljati vrnitev spornega podržavljenega stanovanja oziroma ki je prepovedal razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve (88. člen), še ni bil uveljavljen (7.12.1991). ZZPS, na katerega se sklicuje odločba, v prvem odstavku določa, da se zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, s tem zakonom do 31.12.1990 družbenim pravnim osebam, ki upravljajo s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v družbeni lastnini, prepove sečnja v teh gozdovih in promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v družbeni lastnini in v drugem odstavku pa, da se iz razlogov prejšnjega odstavka do 30.6.1991 prepove promet z drugimi nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti. Po mojem mnenju namena zakonodajalca ni mogoče razlagati le na podlagi iztrganega uvodnega dela navedene določbe 1. čl. (zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov), kot to navaja odločba (9. tč.), ampak zakonodajalčev namen ponazarja lahko le celotno besedilo določbe 1. člena v povezavi z drugimi določbami tega zakona, v tem primeru še posebej v povezavi z določbo 4. čl. (pogodba o prometu z nepremičninami, ki je sklenjena v nasprotju s tem zakonom, je nična). Če bi bil zakonodajalčev namen res tak, kot ga navaja ustavno sodišče, potem ne bi v drugem odstavku 1. člena uporabil dikcije "prepoved prometa z nepremičninami", ampak bi uporabil širši pojem (kot n.pr. 88. člen ZDen - prepoved vsakršnega razpolaganja) oziroma bi moral zakon posebej opredeliti posamezne varovalne režime za družbeno lastnino, kot n.pr. v 1. členu, ko je posebej prepovedal sečnjo v gozdovih, ki bodo morebiti predmet bodoče denacionalizacije. V času, ko se je v konkretnem primeru odločalo o podelitvi stanovanjske pravice na stanovanju, ki je po uveljavitvi ZDen postalo predmet denacionalizacije, je pritožnica sicer imela dejanski interes za udeležbo v postopku, ni pa imela pravnega interesa. Tedaj ni mogla v tem postopku varovati še nobene svoje pravice ali pravne koristi, določene v veljavnem zakonu. Tudi sam predlog za uvedbo postopka za vračilo spornega stanovanja, ki naj bi ga pritožnica vložila 16.8.1990 in na katerega se sklicuje tudi odločba (7. točka), za organ, ki je vodil postopek dodelitve stanovanjske pravice, ni bil obvezujoč, saj za tak predlog oziroma vlogo še ni bilo pravne podlage (ZDen še ni veljal), ZZPS pa tudi ni izrecno prepovedal razpolaganja z nepremičninami, razen prometa z nepremičninami. Dodelitve stanovanjske pravice iz že prej navedenih razlogov pa ni mogoče šteti za promet z nepremičninami. Milojka Modrijan |
Vrsta zadeve: |
ustavna pritožba |
Vrsta akta: |
drugi akti |
Datum vloge: |
05.02.1998 |
Datum odločitve: |
26.11.1998 |
Vrsta odločitve: |
odločba |
Vrsta rešitve: |
razveljavitev ali odprava |
Dokument: |
US19187 |
