U-I-123/19

Opravilna št.:
U-I-123/19
Akt:
Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 66/17) (ZKP), 445. čl.
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-123/19-7
19. 9. 2019
 

SKLEP

 
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sveborja Štampalije, Ljubljana, ki ga zastopa Dušan Tršan, odvetnik v Ljubljani, na seji 19. septembra 2019
 
 

sklenilo:

 
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 445. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 66/17) se sprejme.
 
 

OBRAZLOŽITEV

 
 
1. Pobudnik je bil pravnomočno obsojen na šestmesečno zaporno kazen zaradi poskusa storitve kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 310. člena in s 34. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – KZ-1). Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti. Senat Ustavnega sodišča je na seji dne 20. 3. 2019 sprejel v obravnavo pobudnikovo ustavno pritožbo, ki se vodi pod št. Up-1550/18.
 
2. Pobudnik meni, da 445. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), če se ga razume dobesedno tako, kot je zapisan, omogoča pritožbenemu sodišču popolno samovoljnost glede odločitve o tem, ali stranko, ki je to izrecno zahtevala, obvesti o seji pritožbenega senata ali ne. Tako naj bi določbo razumela tudi ustaljena sodna praksa. To naj bi pomenilo kršitev obdolženčeve pravice, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ki jo zagotavlja prvi odstavek 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) v zvezi s točko c) tretjega odstavka 6. člena EKČP. Pobudnik se sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevah Arps proti Hrvaški z dne 25. 10. 2016, Zahirović proti Hrvaški z dne 25. 4. 2013 in Lonić proti Hrvaški z dne 4. 12. 2014. V skladu z navedeno sodno prakso naj bi moralo pritožbeno sodišče, kadar je pozvano, da naj v zvezi z obtožbo zoper obdolženca v celoti odloča o pritožnikovi krivdi ali nedolžnosti, ob upoštevanju ne le argumentov, ki jih je obdolženec navedel pred sodiščem prve stopnje, pač pa tudi argumentov glede zatrjevanih napak, ki jih je pri ugotavljanju vseh pomembnih dejstev in v zvezi s pravilno izvedbo vseh ustreznih vsebinskih in postopkovnih pravic zagrešilo to sodišče, iz razlogov pravičnosti zagotoviti prisotnost obdolženca na seji pritožbenega senata. Težko naj bi bilo razumeti, kako naj bi obdolženec sam branil svoje pravice, ne da bi bil prisoten. Ne bi naj bilo razumnega razloga, zaradi katerega je zakonodajalec v skrajšanem postopku na tako restriktiven način omejil ustavno zagotovljeno pravico obdolženca do sojenja v navzočnosti. Pobudnik opozarja, da je ESČP v sodbi v zadevi Kobaš proti Hrvaški z dne 4. 10. 2018 ponovno odločilo enako kot v zadevi Arps proti Hrvaški.
 
3. Ustavno sodišče je sklenilo, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 445. člena ZKP sprejme v obravnavo.
 
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Korpič – Horvat in Mežnar.
 
 
dr. Rajko Knez
Predsednik
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Svebor Štampalija, Ljubljana
Datum vloge:
20.03.2019
Datum odločitve:
19.09.2019
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
druge rešitve
Dokument:
USSPR2