Prof. dr. Rok Svetlič (5. 4. 1973) se je leta 1992 vpisal na študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Z namenom, da bi poglobil teoretsko podlago študija prava, se je leta 1994 vpisal še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (smer filozofija). Končal je obe fakulteti. Leta 2002 je končal magistrski študij in leta 2005 pridobil naziv doktorja znanosti. Doktorska disertacija je nastala pod mentorstvom akad. prof. dr. Tineta Hribarja in je bila posvečena filozofiji prava Ronalda Dworkina. Od leta 1998–2001 se je kot študent udeleževal simpozijev v organizaciji Inter-University Centra – Dubrovnik, Hrvaška. Leta 2007 se je kot gost udeležil seminarja pri prof. dr. Otfriedu Höffeju na Univerzi v Tübingenu, Nemčija.
Leta 2006 se je dr. Svetlič zaposlil na Fakulteti za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Na fakulteti je opravljal razne funkcije, med drugim je bil prodekan, predstojnik Oddelka za filozofijo in vodja Katedre za pravo. V letu 2014 je bil svetovalec Rektorja univerze za pravne zadeve. Od leta 2013 dalje je zaposlen samo na Znanstveno-raziskovalnem središču – Koper, kjer je trenutno predstojnik Pravnega inštituta in predsednik Komisije za etična vprašanja.
Poglavitno obeležje njegovega pristopa k pravu je, da pravno znanost, ki danes aksiološko spada na področje družboslovja, raziskuje skozi perspektivo humanističnih ved. Izvorno pripadnost prava humanistiki ne potrjuje le tesna povezanost prava s filozofijo, pač pa tudi filozofije s pravom: številni filozofi, od Platona in njegove Države dalje, so svoj konceptualni aparat razgrnili prav na horizontu pravnih fenomenov. Izstop iz (zgolj) družboslovne perspektive omogoča pogled na pravo, ki seže preko politik upravljanja z družbo, in pravne institute postavi v okvir najširše – zahodne in evropske – duhovne tradicije, ki nas zavezuje. To omogoča tako razumetje vloge pravnih institutov, ki ga imajo le-ti v ustroju demokratične kulture, kot tudi njihovo celostno interpretacijo.
Na ta način je dr. Svetlič pristopal k problematiki pravnega odločanja, pravnih načel, pravne interpretacije, pravnega pozitivizma, kazenske sankcije, civilne nepokorščine, totalitarizmov, razlikovanja med pravom in moralo, človekovih pravic itd. Objavil je vrsto znanstvenih člankov in pet monografij v izključnem avtorstvu. V slednjih so sintetizirani njegovi večji raziskovalni projekti, med katerimi je bil prvi posvečen problemu legitimacije prisile v postmoderni dobi. Legitimacija prisile je predpogoj legitimacije prava (tj. sankcioniranega normativnega sistema) kot takega, kar pa v postmoderni dobi pravno teorijo postavlja v nov položaj zaradi odsotnosti univerzalnega metadiskurza. Raziskava je pokazala, kako je mogoče tudi v tem okolju utemeljiti vsem skupni normativni sistem, ne da bi tvegali vračanje k (proto)totalitarnim konceptom prava in države. Izsledki raziskave so bili objavljeni v monografiji »Dve vprašanji sodobne etike« (Založba Goga, 2003).
V naslednjem raziskovalnem sklopu se je dr. Svetlič posvetil teoriji in filozofiji prava Ronalda Dworkina. Težišče raziskave je bilo na opredelitvi odnosa med Dworkinovim naukom pravne interpretacije in kontinentalno hermenevtično tradicijo, kar je podrobno predstavljeno v monografiji »Filozofija prava Ronalda Dworkina« (Nova revija, 2008). Sočasno je raziskoval problematiko človekovih pravic, h kateri je pristopil tako na kronološki kot konceptualen način. Izsledki raziskave so objavljeni v monografiji »Filozofija človekovih pravic« (Založba Annales, 2009). Naslednje leto je objavil univerzitetni učbenik z naslovom »Izbrana poglavja iz politične morale« (Univerzitetna založba – Koper 2010).
Leta 2015 je pri osrednji nacionalni humanistični založbi (Slovenska matica) objavil monografijo »Prenašati bit sveta – ontologija prava in države«, v središču katere je osvetlitev razlogov za zaskrbljujočo afiniteto do nasilja, ki jo zasledimo pri številnih modernih kritikah demokracije in človekovih pravic. Ta monografija je izšla tudi v nemškem (Königshausen-Neumann Verlag, 2019) in hrvaškem prevodu (Demetra, 2020). Njegov zadnji raziskovalni sklop je posvečen napetosti med dvema momentoma demokratične organizacije sobivanja, med univerzalnimi človekovimi pravicami in partikularno državo. Analizirana je nevarnost, da se človekove pravice (kot univerzalne) postavijo v antagonizem z državo (kot partikularnim), kar vodi v slabljenje državnih institucij in njihovo nezmožnost zaščite človekovih pravic. Izsledki opisanega raziskovalnega sklopa so objavljeni v monografiji »Sobivanje med univerzalnim in partikularnim« (Annales, 2016).
Poleg raziskovalnega dela je dr. Svetlič aktiven tudi kot predavatelj na Evropski pravni fakulteti – Nova univerza in na Institutum Studiorum Humanitatis – AMEU, kjer je bil tudi zaposlen. Je evalvator Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Je tudi član uredniškega odbora revije Poligrafi, Revije za kriminologiju i krivično pravo (Beograd) in Založbe Goga.
Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 10. novembra 2021.
