Predgovor predsednika Ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča

Vpogled v podatke o delu Ustavnega sodišča Republike Slovenije v letu 2012 omogoča oceno, da je sodišče delalo uspešno in racionalno. Delo sodišča po posameznih področjih je podrobneje predstavljeno med statističnimi podatki. V uvodu naj izpostavim le, da pripad zadev na sodišče ostaja približno enak kot v preteklih dveh letih (v letu 2012 je prejelo 1731 zadev, od tega 1203 ustavnih pritožb), sodišče pa je z izjemnimi napori sodnic in sodnikov ter strokovnega osebja (svetovalk in svetovalcev) uspelo rešiti nekaj več zadev, kot jih je prispelo (v letu 2012 je bilo rešenih skupaj 1865 zadev). Tako se postopoma zmanjšuje število nerešenih zadev (teh je bilo 31. 12. 2012 še 1041, torej 201 manj kot 31. 12. 2011). Skrajšuje pa se tudi čas reševanja zadev; ta znaša v povprečju 188 dni oziroma 246 dni, če ne upoštevamo t.i. R-I zadev, o katerih Ustavno sodišče ne odloča s sklepom ali z odločbo. V primerjavi z večletnimi postopki pred rednimi sodišči, preden pride zadeva na Ustavno sodišče, to pomeni, da trajanje postopkov pred Ustavnim sodiščem ni razlog za splošen problem dolgotrajnosti pravnih postopkov v Republiki Sloveniji. Ob tem naj dodam, da je po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu Slovenija med prvimi po številu zadev pred tem sodiščem glede na število prebivalcev, pretežno prav zaradi dolgotrajnosti postopkov pred našimi rednimi sodišči. Ob aktualnih debatah o učinkovitosti pravne države pri nas je to vredno razmisleka.

Posebej moram poudariti, da je navedene uspehe (zmanjšanje zaostankov in skrajšanje časa obravnave zadev) Ustavno sodišče doseglo zato, ker po lastni odločitvi nadaljuje program odpravljanja zaostankov, četudi ta program za funkcionarje Ustavnega sodišča od 1. 6. 2012 ni več financiran. Torej ga sodnice in sodniki izvajajo ex bono, brez dodatka za dodatno delo. Zato sem jim dolžan, kakor tudi strokovnemu osebju, izraziti zahvalo.

V okviru prizadevanj za obvladovanje kriznih razmer – glede na svoj neodvisni status je Ustavno sodišče pri tem sodelovalo na lastno iniciativo – je Ustavno sodišče v letu 2012 (v primerjavi z letom 2011) zmanjšalo realizirana finančna sredstva za 12,4 odstotkov (sredstva za plače so se zmanjšala za 8,8 odstotkov, za investicije za 34,9 odstotkov ter za materialne stroške za 27,9odstotkov). Ta znižanja so posledica izvedenih varčevalnih ukrepov na Ustavnem sodišču, med katere sodi tudi 7,9-odstotno zmanjšanje števila osebja v primerjavi z letom 2011.

Ob predstavitvi uspešnega dela Ustavnega sodišča pa sem – kot že v preteklih letih – dolžan znova opozoriti na bistven problem dela sodnic in sodnikov ter strokovnega osebja (svetovalk in svetovalcev). To je slej ko prej preobremenjenost, ki onemogoča, da bi se Ustavno sodišče bolj poglobljeno ukvarjalo z ustavnopravno res pomembnimi zadevami, ki so pomembne za tolmačenje Ustave in so precedenčnega pomena. Primerjava z nekaterimi tujimi ustavnimi sodišči, ki so pristojna za obravnavo ustavnih pritožb, kaže, da je tudi glede pripada ustavnih pritožb na število prebivalcev Slovenija v samem vrhu. Kot že v preteklosti poudarjam, da si Ustavno sodišče Republike Slovenije ne prizadeva za manj dela, temveč za možnost poglobljene obravnave ustavnopravno najpomembnejših zadev. Ugotavljam, da prizadevanja za predlagano spremembo Ustave, ki bi to omogočila, žal tudi po dobrih štirih letih še niso dala rezultata.

Ustavno sodišče si bo sicer še naprej prizadevalo za večjo učinkovitost in racionalizacijo dela in predvsem za čim kvalitetnejše odločitve, a brez predlaganih sprememb očitno ni veliko možnosti za bistvene premike.

V letu 2012 je bilo Ustavno sodišče predmet kritik pa tudi pohval glede nekaterih odločitev, predvsem glede odločitev, s katerima je prepovedalo referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in Zakonu o t. i. “slabi banki”. Ti odločitvi je sprejelo v okviru svojih ustavnih pooblastil, z izrazito večino, seveda upoštevaje Ustavo Republike Slovenije in ustavnopravno prakso, ter z obsežno in utemeljeno obrazložitvijo. Vsaka pomembna odločitev kateregakoli ustavnega sodišča v demokratičnem svetu, še zlasti taka, ki ima daljnosežne politične, ekonomske in druge posledice, je predmet kritičnih ocen in razprav in tako bo tudi v prihodnje. O njih se pišejo znanstvene in strokovne ocene, o njih se razpravlja in polemizira. To je koristno za delo ustavnih sodišč, tudi za delo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, in za razvoj ustavnopravne znanosti in ustavnosodne prakse. Za razliko od nam podobnih demokratičnih držav, z razvito pravno kulturo in tudi razvito kulturo dialoga, pa je bilo Ustavno sodišče Republike Slovenije deležno tudi pavšalnih in neargumentiranih ocen, diskvalifikacij in celo pretenj, ki jih je mogoče razumeti kot pritisk. To seveda ne prispeva k utrjevanju pravne države in razvoju ustavnopravne znanosti. V dejanskem položaju, ko je pri nas pravna država ogrožena, ko mnogi o njej dvomijo, ko so močno prisotni pojavi, kot so nespoštovanje prava, nespoštovanje sprejetih obveznosti in odgovornosti, je lahkotno rušenje ugleda in avtoritete institucij države, še posebej pa sodišč, tvegano in skrb vzbujajoče. Če bi se Ustavno sodišče kakršnim koli pritiskom uklonilo, bi bilo to usodno za njegovo neodvisnost, ki je sploh, ob znanju sodnikov in njihovi zavezi Ustavi, temeljni pogoj za uspešnost dela sodišča. Neodvisnost ni le conditio sine qua non za uspešnost dela slehernega ustavnega sodišča, temveč tudi za smisel njegovega obstoja.

Ko izročam strokovni in širši javnosti poročilo o delu Ustavnega sodišča Republike Slovenije v letu 2012, želim zato posebej poudariti, da bodo sodnice in sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije kot doslej tudi v prihodnje odločali neodvisno, le v skladu z Ustavo in zakoni, v skladu s svojo zaprisego in svojo vestjo, z zavzetostjo za spoštovanje človekovih pravic vseh in utrditev pravne države, za dobrobit in varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije.

Dr. Ernest Petrič

Predsednik Ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič je na tiskovni konferenci 13. marca 2013, skupaj s podpredsednikom mag. Miroslavom Mozetičem in generalnim sekretarjem dr. Sebastianom Neradom,  predstavil poročilo o delu Ustavnega sodišča za preteklo leto.