Predstavniki ustavnih sodišč in drugih sodišč, ki izvajajo ustavnosodno presojo, so ob sodelovanju predstavnikov Sodišča Evropske unije, Beneške komisije Sveta Evrope ter nekaterih drugih regionalnih združenj ustavnih sodišč obravnavali tri temeljne teme: razmerja med zakonodajalcem in ustavnimi sodišči, značilnosti sporov o pristojnosti ter vprašanje izvrševanja odločb ustavnih sodišč.

Med poudarki tokratnega kongresa je treba omeniti pomen samostojnosti in neodvisnosti ustavnih sodišč za delovanje sistema delitve oblasti in za uspešno ter učinkovito delo teh sodišč. Zakonodajalec ima sicer v večini evropskih držav določen vpliv na njihovo delovanje, saj je pogosto vključen v postopek imenovanja ustavnih sodnikov, poleg tega pa tudi oblikuje zakonske podlage za delo ustavnih sodišč, vendar v praksi kaže, da se taki zakoni večinoma sprejemajo vsaj z njihovim neformalnim soglasjem. Poleg tega večina evropskih ustavnih sodišč sama ureja notranjo organizacijo in delo; k zagotavljanju njihove neodvisnosti pomembno prispeva tudi finančna avtonomija, ki se kaže v dejstvu, da zakonodajalci sledijo proračunskim predlogom ustavnih sodišč, prav tako pa ta sama odločajo o porabi sredstev za svoje delo.
 
Ob pogovorih o izvrševanju odločb so udeleženci kongresa poudarili zlasti obveznost odločb ustavnih sodišč. Ob izvrševanju najpomembnejših ustavnosodnih pristojnosti, zlasti v postopku ocene ustavnosti predpisov, odločbe učinkujejo nasproti vsem (erga omnes) in zavezujejo tudi zakonodajalca. Slednjemu je lahko z odločbo ustavnega sodišča naložena sprememba protiustavne zakonodaje, s čimer se zahteva njegov aktiven odziv. Več evropskih držav beleži primere, v katerih se zakonodajalec ni odzval v predpisanem roku ali na ustrezen način, vendar so na splošno taki primeri redki. Poleg tega pristojnosti ustavnih sodišč, ki so v Evropi tradicionalno precej široke, ob morebitni ponovni presoji omogočajo sprejemanje ukrepov, s katerimi lahko tudi sama odpravijo ugotovljene protiustavnosti, če je to potrebno za zagotovitev učinkovitosti varstva ustavnosti. Kot rečeno, pa so primeri neizvršitve odločb ustavnih sodišč izjema v sicer tvornih odnosih med ustavnimi sodišči in zakonodajalci, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, saj si oboji prizadevajo za nemoteno delovanje pravne države.
  
Naslednji kongres Konference evropskih ustavnih sodišč bo čez tri leta na Dunaju gostilo Ustavno sodišče Republike Avstrije.

V Bukarešti je od 23. do 25. maja potekal XV. kongres Konference evropskih ustavnih sodišč, ki šteje 40 članov. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v Konferenco včlanjeno od leta 1994, letošnjega kongresa pa so se udeležili predsednik prof. dr. Ernest Petrič, sodnica mag. Jadranka Sovdat in generalni sekretar prof. dr. Erik Kerševan.